Hitri iskalnik po
bazah podatkov

 

E-novice

Aktualni članki in obvestila

 

Za avtorje

 

HITRA PRIJAVA

Natisni stran | Povečaj velikost pisave | Zmanjšaj velikost pisave

Alkohol povečuje tveganje za nastanek raka dojke

24. 10. 2021 | Mosa | novica

Svetovna zdravstvena organizacija ob mesecu ozaveščanja o pogostosti in preprečevanju raka dojke opozarja, da je  pitje alkohola eden najpogostejših dejavnikov, ki vplivajo na razvoj raka te vrste. Rak dojke je v evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije med vsemi raki najpogosteje diagnosticiran rak, vsak dan ga odkrijejo pri več kot 1500 ženskah.

Raziskovalci ugotavljajo, da je tveganje za raka za večino ljudi prisotno že ob pitju manjših količin alkohola in je večje v primerjavi s tistimi, ki alkohola ne pijejo; na primer že pitje 1 pijače na dan značilno poveča tveganje za nekatere rake, kot je rak dojke pri ženski.

Pitje alkohola je povezano tudi s povišanim tveganjem za razvoj raka ustne votline, žrela, požiralnika, jeter, debelega črevesa in danke. Alkohol povečuje tveganje za nastanek raka, saj:

  • poškoduje celice,
  • povečuje škodo, ki jo povzroča kajenje,
  • vpliva na delovanje nekaterih hormonov (povezanih z rakom dojke),
  • se razgradi v rakotvorne snovi.

Tveganje za raka se zmanjša, če alkohola ne pijemo. Nekaj načinov, ki so vam lahko v pomoč, pri tem kako zmanjšati pitje alkohola, lahko preberete tukaj.

Za zmanjševanje pitja alkohola in škode, ki zaradi njega nastane, Svetovna zdravstvena organizacija državam članicam priporoča sprejetje učinkovitih ukrepov alkoholne politike. Mednje najbolj učinkovite ukrepe uvrščajo:

  • omejevanje dostopnosti alkohola (npr. omejitev prodaje po urah ali dnevih, omejevanje gostote prodajnih mest, določena spodnja starostna meja za nakup ali pitje alkoholnih pijač, uvedba dovoljenj za prodajo alkohola);
  • zmanjševanje cenovne dostopnosti alkohola (npr. poviševanje cen alkohola, višanje trošarin, določitev minimalne cene alkohola, prepoved akcijskih in promocijskih cen alkoholnih pijač);
  • omejevanje oglaševanja in tržnega komuniciranja alkoholnih pijač (npr. omejevanje oglaševanja alkoholnih pijač, tudi digitalnega);
  • zgodnjo prepoznavo in obravnavo oseb, ki pijejo tvegano (npr. zagotavljanje programov za zgodnjo prepoznavo oseb, ki pijejo tvegano ali škodljivo, kratki ukrepi za osebe, ki pijejo tvegano v zdravstvu, socialnem varstvu in drugih okoljih);
  • zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj ter drugih bolezni in stanj zaradi pitja alkohola (npr. zagotavljanje učinkovitih načinov obravnave, zdravljenja in rehabilitacije, programov pomoči svojcem);
  • preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola (npr.zniževanje dovoljene koncentracije alkohola v krvi za vse voznike (0,0 g alkohola/kg krvi ), naključna preverjanja vsebnosti alkohola v izdihanem zraku, postopno pridobivanje vozniškega dovoljenja, če je bilo to izgubljeno, zagotavljanje rehabilitacijskih programov in psihosocialnih delavnic za voznike prekrškarje ter različne kampanje in preventivne akcije);
  • zmanjševanje škode v pivskih okoljih (npr. povečevanje odgovornosti strežnega osebja, izobraževanje strežnega osebja in management za odgovorno strežbo ter zagotavljanje varnih okolij);
  • na dokazih temelječe preventivne programe (npr. programi, ki so časovno načrtovani, ki jih izvajajo ustrezni strokovnjaki, ki vključujejo normativni pristop in krepijo varovalne dejavnike, ki so ustrezno vrednoteni).

Več lahko preberete v publikaciji Svetovne zdravstvene organizacije Alkohol in rak v evropski regiji -  poziv k učinkovitejši preventivi ukrepanju, ki je dostopna tukaj.

Viri:

Sporočilo za medije Svetovne zdravstvene organizacije lahko preberete tukaj.

 

• Rehm J. The Risks Associated With Alcohol Use and Alcoholism. Alcohol Research & Health, 34 (2). Pridobljeno 19. 2. 2018 s spletne strani: http://pubs.niaaa.nih.gov/ publications/arh342/135-143.htm.

• Bagnardi V, Rota M, Botteri E, Tramacere I, Islami F, Fedirko V, et al. Alcohol consumption and site-specific cancer risk: a comprehensive dose–response metaanalysis. British Journal of Cancer 2015; 112(3): 580–93.

• Moskal A, Norat T, Ferrari P, Riboli E. Alcohol intake and colorectal cancer risk: A doseresponse meta-analysis of published cohort studies. Int J Cancer 2007; 120(3): 664–71. 26. World Health Organization. Harmful use of alcohol. NMH Fact Sheet, 2009. Pridobljeno 15. 2. 2018 s spletne strani: http://www.who.int/nmh/publications/fact_ sheet_alcohol_ en.pdf.

• Baan R, Straif K, Grosse Y, Secretan B, El Ghissassi F, Bouvard V, Altieri A, Cogliano V. Carcinogenicity of alcoholic beverages. The Lancet Oncology 2007; 8(4):292–3.

• Bagnardi V, Blangiardo M, La Vecchia C, Corrao G. Alcohol Consumption and the Risk of Cancer. A Meta-Analysis. Alcohol Research & Health 2001; 25(4):263–70. 29. Cancer research UK. Alcohol facts and evidence. Pridobljeno 17. 9. 2018 s spletne strani: https://www.cancerresearchuk.org/about-cancer/causes-of-cancer/alcoholand-cancer/alcohol-facts-and-evidence.

• Cancer research UK. How alcohol causes cancer. Pridobljeno 17. 9. 2018 s spletne strani: https://www.cancerresearchuk.org/about-cancer/causes-of-cancer/alcoholand-cancer/how-alcohol-causes-cancer.

• GBD 2016 Alcohol Collaborators. Alcohol use and burden for 195 countries and territories, 1990–2016: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2016. Lancet 2018; 392:1015-35. Pridobljeno 10. 10. 2018 s spletne strani: http://dx.doi. org/10.1016/S0140-6736(18)31310-2. Supplementary appendix 1 in 2 pridobljeno 10. 10. 20158 s spletne strani: https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(18)31310-2/fulltext#seccestitle210.

 

 

Komentarji

Ni komentarjev.

 

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Ste pozabili geslo za dostop?


Se še ne poznamo?

Registrirajte se zdaj

 

Arhiv novic in člankov

 
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...
Strinjam se