Hitri iskalnik po
bazah podatkov

 

E-novice

Aktualni članki in obvestila

 

Za avtorje

 

HITRA PRIJAVA

Natisni stran | Povečaj velikost pisave | Zmanjšaj velikost pisave
Prva stran | Novice in članki |  AMPHORA - raziskava o pivskih okoljih

AMPHORA - raziskava o pivskih okoljih

21. 11. 2012 | Matej Košir | članek

V sklopu projekta AMPHORA (www.amphoraproject.net), so partnerske ustanove iz Velike Britanije, Španije, Nizozemske in Slovenije izvedle študijo o pivskem vedenju mladih in pivskih okoljih v štirih različnih evropskih mestih: Liverpool, Palma de Mallorca, Utrecht in Ljubljana. V raziskavi, ki je potekala med septembrom in novembrom 2010, so raziskovalci izvedli presečno anketiranje skupaj s testiranjem alkoholiziranosti med mladimi pivci v omenjenih mestih ter kvantitativno opazovalno študijo v nočnih lokalih (Hughes in sod., 2012). V Ljubljani je Inštitut Utrip izvedel 221 presečnih anket s testiranjem alkoholiziranosti in opazovalno študijo v 15 nočnih lokalih, v katere najpogosteje zahajajo mladi.

Rezultati

Predhodno popivanje
Rezultati raziskave so pokazali, da se v Ljubljani občutno manj mladih kot v drugih vključenih mestih poslužuje tako imenovanega predhodnega pitja oziroma popivanja (»preloading«) v obdobju pred vstopom v nočne lokale (Slika 2.1). V vseh štirih mestih skupaj je takšnih mladih skoraj polovica (45,1 %).

Slika 2.1: Delež anketirancev, ki so predhodno pili oz. popivali* po mestu in spolu
Slika 2.1

* vključno s sodelovanjem v »botellón« (tj. pitju alkohola, kupljenega v trgovinah in drugih prodajalnah, na javnih mestih, kot so npr. ulice in parki) v Palmi de Mallorci
Vir: Hughes in sod., 2012

Vsebnost alkohola v krvi
Vsebnost alkohola v času anketiranja je bila v Ljubljani v povprečju 0,50 grama alkohola na kilogram krvi med ženskami in 0,80 grama med moškimi. V primerjavi z drugimi mesti je bila v Ljubljani najnižja vsebnost alkohola v krvi pri ženskah, pri moških pa so nižjo vsebnost zaznali le v Palmi de Mallorci (Slika 2.2).

Slika 2.2: Povprečna vsebnost alkohola (g/kg) v krvi po mestu in spolu
Slika 2.2

Vir: Hughes in sod., 2012

Moški v Ljubljani so pred anketiranjem v največjem deležu pili žgane pijače (39,3 %), sledijo pivo (35,2 %), vino (24,6 %) in mešane gazirane alkoholne pijače (»alcopops«) (0,9 %). Med ženskami jih je največ (45,8 %) pred anketiranjem pilo vino, 36,5 % žgane pijače, 17,2 % pivo in le 0,5 % mešane gazirane alkoholne pijače. V drugih vključenih mestih so deleži po posameznih vrstah alkoholnih pijač občutno drugačni. Med moškimi so pred anketiranjem največ piva pili v Utrechtu (72,9 %) in Liverpoolu (53,1 %), najmanj pa v Palmi de Mallorci (20,8 %). Pri žganih pijačah so prednjačili moški v Palmi (63,3 %), manj kot v Ljubljani pa so žgane pijače pili moški v Liverpoolu (33,6 %) in Utrechtu (14,3 %). Največ piva so spile ženske v Utrechtu (39,6 %), manj kot v Ljubljani pa ženske v Palmi (14 %) in Liverpoolu (12 %). Manj vina kot v Ljubljani so pile ženske v vseh ostalih mestih (Utrecht – 37,6; Liverpool 20,7; Palma 11,8). Največ mešanih gaziranih alkoholnih pijač so pili anketiranci v Palmi (moški – 12,1 %; ženske - 9,6 %).

Opazovanje nočnih lokalov
V drugem delu študije so raziskovalci v vseh izbranih mestih opravili 238 ur opazovanj po nočnih lokalih, kjer so preverjali delovanje lokalov in njihove fizične ter socialne karakteristike, ki vplivajo ali ne na pitje alkoholnih pijač in druge oblike tveganega vedenja. V Ljubljani so raziskovalci opazovanja opravili v 15 izbranih nočnih lokalih v širšem središču mesta, v katere najpogosteje zahajajo mladi.

Za nočne lokale v Ljubljani je značilno, da imajo v najmanjšem deležu ob vhodu prisotne varnostnike (le 63,3 %), ki upravljajo z vstopanjem v lokal. Bolje so bili ljubljanski lokali ocenjeni glede vidnosti hišnega reda oziroma pravil ob vhodu. Ta delež je za Ljubljano kar 41,7 % (Slika 2.3).

Slika 2.3: Delež opazovalnih obiskov z evidentiranjem izbranih značilnosti ob vstopu na prizorišče
Slika 2.3

Vir: Hughes in sod., 2012

Fizično okolje
Fizično okolje znotraj lokalov so raziskovalci ocenjevali z uporabo ocenjevalnih lestvic (od 0 do 9) za merjenje ravni hrupa, gneče, prezračevanja, temperature, stopnje osvetljenosti in dejavnikov v zvezi s čistočo. Višje vrednosti predstavljajo večjo »problematičnost«. Lokali v Ljubljani so se glede na ocenjene karakteristike izkazali manj problematični kot lokali v drugih mestih (Slika 2.4).

Slika 2.4: Povprečne ocene karakteristik fizičnega okolja znotraj nočnih lokalov v izbranih mestih
Slika 2.4

Vir: Hughes in sod., 2012

Prodaja hrane in pijače.
Hrana (večinoma prigrizki in hitra prehrana) je bila le redko na voljo v vseh izbranih mestih, najpogosteje pa je bila na voljo v nočnih lokalih v Ljubljani (16,7 % opazovanj), najmanj pogosto pa v Liverpoolu in Utrechtu (4 %). Strežba alkohola pri mizah (in ne samo pri šanku) je bila najpogostejša v Ljubljani (78,3 % opazovanj), najmanj pa v Liverpoolu (3,3 %). V Ljubljani je bil tudi največji delež opazovanj, pri katerih so zabeležili uporabo plastičnih kozarcev ali plastenk (73,3 %), v Utrechtu pa je bil ta delež najnižji (8,6 %). Promocijo alkoholnih pijač so najpogosteje opazili v Liverpoolu (46,7 % obiskov), najmanj pa v Palmi (13,3 %). V Palmi so zabeležili tudi najvišje povprečne cene alkoholnih pijač v štirih mestih.

Osebje v nočnih lokalih
Lokali v Palmi imajo najmanjše število zaposlenih glede na število obiskovalcev, hkrati pa tudi najmanjši delež mlajših zaposlenih in zaposlenih moškega spola, ki strežejo pijačo. V Ljubljani so zabeležili najmanj zaposlenih v lokalu, katerih naloga je izključno pobiranje steklenic in kozarcev. Spremljanje dogajanja v lokalu je bilo najslabše ocenjeno v Utrechtu, medsebojno usklajevanje nalog s strani osebja pa v Palmi. Permisivnost (npr. strpnost do nasilnega obnašanja) je bila najvišje ocenjena v Liverpoolu.

Tip obiskovalcev in njihovo obnašanje.
V Ljubljani so zabeležili najvišji odstotek obiskovalcev moškega spola (81,7 %), najmanjši (60,0 %) pa v Liverpoolu. V nočnih lokalih v Palmi se zadržuje najmanj obiskovalcev, starih 21 let ali manj (8,3 %, največ (32,8 %) pa v Utrechtu. Vsaj v 70 % opazovanj v Liverpoolu in Utrechtu so ugotovili, da je bila večina (50 %) obiskovalcev v skupinah istega spola, v Palmi in Ljubljani pa je bilo takšnih približno tretjina.

Opitost obiskovalcev in incidenti
Med mesti ni bilo značilnih razlik glede opažene opitosti obiskovalcev ali incidentov zaradi pitja alkohola (npr. izrazita opitost, nesreče, bruhanje in agresivnost). Na podlagi lestvice od 0 (ni znakov opitosti) do 9 (vsi opiti) so bile povprečne ocene 3,5 v Ljubljani, 3,7 v Utrechtu ter 4,0 v Palmi in Liverpoolu. Obstajajo pa pomembne razlike v deležih obiskov, pri katerih je bila zaznana škoda zaradi pitja alkohola (Palma 3,3 %, Utrecht 20,7 %, Ljubljana 21,7 % in Liverpool 45,0 %).

Zaključek

Raziskava je pokazala, da se v Ljubljani občutno manj mladih kot v drugih vključenih mestih poslužuje tako imenovanega predhodnega pitja oziroma popivanja v obdobju pred vstopom v nočne lokale. Tudi glede vsebnosti alkohola v času anketiranja je bila v Ljubljani v primerjavi z drugimi mesti ta najnižja v krvi pri ženskah, pri moških pa so nižjo vsebnost zaznali le v Palmi de Mallorci. Moški v Ljubljani so v največjem deležu pili žgane pijače, ženske pa vino, medtem ko so bili deleži v drugih vključenih mestih povsem drugačni.

Za nočne lokale v Ljubljani je značilno, da imajo v najmanjšem deležu ob vhodu prisotne varnostnike, ki upravljajo z vstopanjem v lokal, nekoliko bolje pa so bili ocenjeni glede vidnosti hišnega reda oziroma pravil ob vhodu. Lokali v Ljubljani so se glede na različne ocenjene karakteristike izkazali za manj problematične kot lokali v drugih vključenih mestih. Hrana (večinoma prigrizki in hitra prehrana) je bila redko na voljo v izbranih mestih, najpogosteje pa je bila na voljo ravno v nočnih lokalih v Ljubljani. Tudi strežba alkohola pri mizah (in ne samo pri šanku) je bila najpogostejša v Ljubljani. V slovenski prestolnici je bil največji tudi delež opazovanj, pri katerih so zabeležili uporabo plastičnih kozarcev ali plastenk. V Ljubljani so zabeležili najmanj t. i. »pobiralcev steklenic in kozarcev« v lokalu.

V Ljubljani so zabeležili najvišji odstotek obiskovalcev moškega spola, obiskovalcev v skupinah istega spola pa je bilo v slovenski prestolnici približno tretjina. Med mesti ni bilo značilnih razlik glede opažene opitosti obiskovalcev ali incidentov zaradi pitja alkohola (npr. izrazita opitost, nesreče, bruhanje in agresivnost), kljub temu pa je imela Ljubljana najnižjo povprečno oceno opitosti. Obstajajo pa pomembne razlike med vključenimi mesti v deležih obiskov, pri katerih je bila zaznana škoda zaradi pitja alkohola. Glede tega je bil delež v Ljubljani relativno visok.


Literatura in viri:

Hughes, K., Quigg, Z., Eckley, L., Bellis, M., Jones, L., Calafat, A., Kosir, M. and van Hasselt, N. (2011), Environmental factors in drinking venues and alcohol-related harm: the evidence base for European intervention. Addiction, 106: 37–46. doi: 10.1111/j.1360-0443.2010.03316.x.

Hughes, K.; Quigg, Z.; Bellis, M.A.; van Hasselt, N.; Calafat, A.; Kosir, M.; Juan, M.; Duch, M.; Voorham, L. (2011). Drinking behaviours and blood alcohol concentration in four European drinking environments: A cross-sectional study. BMC Public Health 2011, 11, doi:10.1186/1471-2458-11-918.

Hughes K., Quigg Z., Bellis M.A., Calafat A., van Hasselt N. in Košir M. (2012). From home to pub. Chapter 10 in: Anderson P., Braddick F., Reynolds J. in Gual A. (ur.) (2012). Alcohol Policy in Europe: Evidence from AMPHORA. The AMPHORA project, available online:
http://amphoraproject.net/view.php?id_cont=45.

Hughes K., Quigg Z., Bellis M.A., Calafat A., Hasselt N., Kosir M., Voorham L., Goossens F.X., Duch M., Juan M. (2012). Drunk and Disorganised: Relationships between Bar Characteristics and Customer Intoxication in European Drinking Environments. International Journal of Environmental Research and Public Health. 2012; 9(11):4068-4082.

 

Komentarji

Ni komentarjev.

 

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Ste pozabili geslo za dostop?


Se še ne poznamo?

Registrirajte se zdaj

 

O avtorju

Matej Košir

Matej Košir je direktor Inštituta za raziskave in razvoj Utrip (info@institut-utrip.si).

 

Arhiv novic in člankov

       

            Ali veš,

          pri čem si

           s svojim

      pitjem alkohola?

 

        Izpolni anonimni

          vprašalnik za

     samooceno pitja alkohola 

           na nalijem.si

 

Mosa expresso

 
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...
Strinjam se