Hitri iskalnik po
bazah podatkov

 

E-novice

Aktualni članki in obvestila

 

Za avtorje

 

HITRA PRIJAVA

Natisni stran | Povečaj velikost pisave | Zmanjšaj velikost pisave
Prva stran | Novice in članki |  Dejavniki tveganega pitja alkohola pri slovenskih starostnikih: kvalitativna raziskava

Dejavniki tveganega pitja alkohola pri slovenskih starostnikih: kvalitativna raziskava

19. 4. 2012 | Mosa | novica

V Zdravstvenem varstvu (Zdrav Var 2011; 50: 249-258) je bila objavljena raziskava, katere namen je bil orisati značilnosti pitja alkohola pri starejši populaciji ter ugotoviti dejavnike tveganja in varovalne dejavnike za tvegano ali škodljivo pitje alkohola. V raziskavi so avtorji (Stanojević Jerković, Kolšek in Rotar-Pavlič, 2011) proučevali, kako se starejši uprejo spodbujanju k pitju alkohola in v kolikšni meri poznajo meje za manj tvegano pitje alkohola.

Povzetek raziskave 

Uvod: Način pitja alkohola v različnih življenjskih obdobjih se lahko prenese tudi v starost. Ena tretjina do ene polovice ljudi, ki so zasvojeni z alkoholom med starejšo populacijo, prične s tveganim ali škodljivim pitjem v srednjih letih ali pozneje. Cilj raziskave je bil orisati značilnosti pitja alkohola pri starejši populaciji, ugotoviti dejavnike tveganja in varovalne dejavnike za tvegano ali škodljivo pitje alkohola, kako se starejši uprejo spodbujanju k pitju in koliko poznajo meje za manj tvegano pitje alkohola.

Metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija. Vključeni so bili varovanci dveh domov starejših oseb, oblikovane so bile štiri fokusne skupine. Pogovori so bili snemani, nato zapisani, analizirani, oblikovane so bile tudi kategorije dejavnikov.

Rezultati: Starostniki, ki še pijejo alkohol, so imeli zgodnje izkušnje s prekomernim pitjem alkohola. Temu so botrovale izgube (staršev), težko fizično delo, pomanjkanje hrane, finančne stiske ter visoka dostopnost alkohola v okolju. Začetek prekomernega pitja v starejšem življenjskem obdobju je bil povezan zlasti z izgubami partnerja ali s poslabšanjem socialno-ekonomskega položaja. Ustrezna vzgoja s strani staršev, socialna mreža, kjer pitje alkohola ni navada, ter kronične zdravstvene težave so se pokazale kot varovalni dejavniki pred prekomernim pitjem v starosti. Priporočila za manj tvegano pitje alkohola so starostniki slabo poznali in jim niso pripisovali večjega pomena.

Zaključki: Boljši vpogled v stališča starostnikov omogoča pripravo bolj učinkovitih javnozdravstvenih programov za preprečevanje tveganega ali škodljivega pitja v tej populaciji. Ugotovitve raziskave lahko pomagajo pri usmerjenem vodenju pogovora, ki je ob fizikalnem pregledu v ambulanti družinske medicine ključnega pomena za prepoznavanje tveganega in škodljivega pitja pri starejših.

 

Komentarji

Ni komentarjev.

 

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Ste pozabili geslo za dostop?


Se še ne poznamo?

Registrirajte se zdaj

 

Arhiv novic in člankov

 
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...
Strinjam se