Hitri iskalnik po
bazah podatkov

 

E-novice

Aktualni članki in obvestila

 

Za avtorje

 

HITRA PRIJAVA

Natisni stran | Povečaj velikost pisave | Zmanjšaj velikost pisave
Prva stran | Novice in članki |  Glavni izzivi implementacije presejanja in kratkih intervenc na področju pitja alkohola

Glavni izzivi implementacije presejanja in kratkih intervenc na področju pitja alkohola

17. 7. 2017 | Mosa | novica

Skupina angleških raziskovalcev je opravila sistematičen pregled literature o glavnih spodbudnih dejavnikih in ovirah pri izvedbi presejanja in kratkih intervenc na področju pitja alkohola pri odraslih in mladih. V študiji so podrobno preučili 15 člankov ter iz njih izluščili glavne spodbudne dejavnike in ovire, ki jih strokovnjaki ocenjujejo kot najpomembnejše.

Izkazalo se je, da strokovnjaki kot glavne spodbudne dejavnike za implementacijo presejanja in kratkih intervenc zaznavajo predvsem izobraževanje in usposabljanje ter poznanost oziroma priročnost instrumentov ter pripomočkov. Izobraževanje strokovnih delavcev na področju alkoholne problematike je bilo v vseh 15 študijah označeno kot pomemben aspekt, saj strokovnjakom omogoča samozavestno svetovanje, podajanje informacij ter nagovarjanje alkoholne problematike tako pri odraslih kot tudi pri mladih. Kot pomemben spodbudni dejavnik se je izkazala tudi priročnost, razumljivost in enostavnost uporabe raznih tehnik in metod presejanja ter kratkih intervenc, kar strokovnjakom omogoča njihovo lažjo in hitrejšo uporabo.

Glavne identificirane ovire pa so se pokazale predvsem na področju splošnega odnosa do alkohola in pomanjkanju znanja o njegovih vplivih, pomislekov glede vpliva nagovarjanja alkoholne tematike na odnos s pacienti ter v pomanjkanju institucionalne podpore. Kot glavno skrb so zdravstveni delavci navajali potencialno škodo v odnosu s pacientom, ki bi jo lahko povzročilo nagovarjanje alkoholne tematike, prav tako pa je zaznavanje pomanjkanja izkušenj in znanja o vplivu alkohola na zdravje zniževalo njihovo samozavest pri nagovarjanju te teme. Kot pomembna ovira se je pokazalo tudi to, da so nekateri zdravstveni delavci nagovarjanje alkoholne tematike zaznavali kot dvolično glede na lastno uporabo alkohola in pomanjkanje lastne ozaveščenosti o mejah manj tveganega pitja. Obratno pa s strani pacientov nagovarjanje alkoholne tematike ni bilo zaznano tako negativno, kvečjemu obratno, saj so poročali o pomembnosti nagovarjanja le-te s strani osebnega zdravnika. Kot drugo največjo oviro so strokovni delavci ocenjevali pomanjkanje institucionalne podpore, kar se nanaša predvsem na pomanjkanje časa za izvajanje intervenc, nejasnost o nosilcih izvajanja intervenc, prednost ostalih težav ter na zaznano slabo organizacijsko vodenje. Tretja največja ovira pa se je pokazala v pomanjkanju izobraževanja strokovnih delavcev na tem področju. Izobraževanje so ocenjevali kot zelo pomembno in ključno pri pridobivanju kompetentnosti in samozavesti za uporabo pripomočkov ter svetovanje pacientom, hkrati pa so na tem področju zaznavali veliko pomanjkanje.

Kot zelo pomemben izsledek raziskave se je pokazalo tudi to, da veliko osebnih zdravnikov ne izvaja presejanja in kratkih intervencij v obdobju mladostništva, saj v tem obdobju pitje alkohola ocenjujejo kot “normalno” in ker predvidevajo, da bodo mladi to obdobje “prerasli”. Prav tako so mnenja, da bi morala biti pri mladih ta problematika nagovorjena v sklopu družine in ne v sklopu zdravstvenih ustanov.

Sistematični pregled je torej opredelil glavne ovire in spodbudne dejavnike za implementacijo presejanja in kratkih intervenc na področju pitja alkohola. Izsledki kažejo, da večina strokovnih delavcev prepoznava pomembnost nagovarjanja alkoholne problematike, hkrati pa še vedno zaznava veliko ovir, ki jim preprečujejo uspešno in učinkovito implementacijo intervenc v praksi.

Spodbudni dejavniki:

Glavne ovire:

  • izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev
  • priročnost in enostavnost uporabe presejalnih pripomočkov in kratkih intervenc
  • skrb glede odnosa s pacienti 
  • pomanjkanje znanja o vplivu alkohola na zdravje
  • institucionalna podpora
  • pomanjkanje izobraževanja in usposabljanja na področju alkoholne tematike


Celoten članek v angleščini lahko preberete tukaj.

Podobno študijo pa so pred nekaj leti na slovenskem vzorcu izvedli Poplas Susič, Kersnik in Kolšek (2010). Z metodo fokusnih skupin z osebnimi zdravniki širom celotne države so ugotovili, da največ ovir pri imlementaciji presejanja in kratkih intervenc na področju pitja alkohola zaznavajo v (in te ovire so skladne z mednarodnimi študijami): 

  • odsotnosti organizacijske podpore pri izvajanju presejanja in intervenc na področju pitja alkohola,
  • pomanjkanju znanja in smernic o alkoholni tematiki,
  • nezadostnih kompetencah svetovanja pacientom, 
  • pomanjkanju časa,  
  • pomanjkanju financiranja, 
  • osebnih značilnostih zdravnikov in njihovem lastnem vzorcu pitja alkohola, 
  • nepripravljenosti pacientov za sodelovanje ter v
  • etičnih dilemah, ki so povezane z nagovarjanjem alkoholne tematike. 

Nekatere ovire, ki so jih identificirali, pa so se pokazale kot specifične za slovenski vzorec. Te ovire so: 

  • nestrinjanje med osebnimi zdravniki glede še sprejemljive količine zaužitega alkohola na dan/teden, 
  • različne interpretacije definicije alkoholnih pijač tako s strani pacientov kot tudi s strani zdravnikov, 
  • ter to, da osebni zdravniki presejanja in izvajanja kratkih intervenc na področju pitja alkohola ne vidijo kot del opisa svojega delovnega mesta.

Pokazale so se torej vzporednice pri zaznanih ovirah implementacije presejanja in izvajanja krakih ukrepov med slovensko in mednarodno raziskavo. Najpomembnejše se kažejo predvsem na področju izobraževanja in usposabljanja osebnih zdravnikov, pomanjkanja institucionalne in družbene podpore ter na področju pomislekov glede vpliva nagovarjanja alkoholne tematike na odnos s pacienti. 

Slovensko raziskavo v angleščini lahko prebere tukaj, prav tako pa lahko v knjigi Klinične smernice za zgodnje odkrivanje tveganega in škodljivega pitja in kratki ukrepi preberete več o smernicah pri obravnavanju alkoholne tematike v zdravstvu.

 

Komentarji

Ni komentarjev.

 

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Ste pozabili geslo za dostop?


Se še ne poznamo?

Registrirajte se zdaj

 

Arhiv novic in člankov

 
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...
Strinjam se