Hitri iskalnik po
bazah podatkov

 

E-novice

Aktualni članki in obvestila

 

Za avtorje

 

HITRA PRIJAVA

Natisni stran | Povečaj velikost pisave | Zmanjšaj velikost pisave
Prva stran | Novice in članki |  Neenakosti v umrljivosti zaradi alkohola v 17 evropskih državah: Slovenija na 4. mestu

Neenakosti v umrljivosti zaradi alkohola v 17 evropskih državah: Slovenija na 4. mestu

6. 3. 2016 | Mosa | novica

Skupina raziskovalcev je s pomočjo analize podatkov umrljivosti ugotavljala razlike v obsegu socialno-ekonomskih neenakosti v umrljivosti zaradi alkohola med evropskimi državami in spremembe neenakosti v času.

Dokumentiranje teh razlik in sprememb je namreč pomembno za natančno pojasnitev socialno-ekonomskih neenakosti v umrljivosti zaradi alkohola in za razvoj ustreznih političnih ukrepov za zmanjševanje škode zaradi rabe alkohola in socialno-ekonomskih neenakosti v umrljivosti.

Socialno-ekonomski status posameznika močno vpliva na njegova vedenja, povezana z zdravjem, s tem pa tudi na rabo alkohola. Za evropske države velja, da sta pogostost pitja in količina popitega alkohola višja v višjih socialno-ekonomskih skupinah, opijanje in druge problematične oblike rabe alkohola pa so pogostejše v nižjih socialno-ekonomskih skupinah. Za slednje je značilnejša tudi višja stopnja umrljivosti zaradi alkohola, kar se je pokazalo v večini evropskih držav.

Ker številne evropske države natančno spremljajo socialno-ekonomske neenakosti v umrljivosti zaradi rabe alkohola, so lahko raziskovalci ustrezno ugotavljali razlike med državami, in če se neenakosti s časom povečujejo ali zmanjšujejo. S pomočjo najnovejših in starejših podatkov umrljivosti iz 17 različnih držav so raziskovalci preučevali temeljne vzroke smrti, starost, spol, stopnjo izobrazbe in vrsto poklica.

Ugotovili so, da je stopnja umrljivosti zaradi alkohola v vseh 17 državah višja pri posameznikih z nižjo izobrazbo ali fizičnimi poklici (t.i. nižja socialno-ekonomska skupina). Največje absolutne neenakosti med nižjo in višjo socialno-ekonomsko skupino v umrljivosti zaradi alkohola so se pokazale v vzhodni Evropi, tudi v Sloveniji, na Finskem in Danskem. Poleg tega so se v zadnjih letih absolutne neenakosti občutno povišale na Madžarskem, v Litvi in Estoniji ter na Finskem in Danskem zaradi naglega naraščanja umrljivosti zaradi alkohola v nižjih socialno-ekonomskih skupinah.

Tako za Finsko velja, da imajo moški iz skupine najnižje izobraženih kar 3,6-krat višje tveganje, da umrejo zaradi vzrokov, povezanih z alkoholom, kot tisti iz skupine najvišje izobraženih. Na Finskem je bilo tudi 112,5 več smrti na 100.000 oseb na leto med tistimi z najnižjo stopnjo izobrazbe v primerjavi s tistimi z najvišjo stopnjo izobrazbe.

Prizadevanja za zamejitev višanja umrljivosti zaradi alkohola v nižjih socialno-ekonomskih skupinah so bistvenega pomena za zmanjševanje neenakosti v umrljivosti. Eden stroškovno najučinkovitejših ukrepov za zmanjševanje tvegane in škodljive rabe alkohola je zvišanje minimalnih cen alkohola. Raziskovalci predlagajo tudi izvedbo natančnejše študije, ki bi pojasnila, zakaj v nekaterih državah, kot so Francija, Švica, Španija in Italija, ni prišlo do zvišanja umrljivosti zaradi alkohola. Izsledki bi lahko izdatno pomagali pri razvoju politik in dobrih praks tudi v drugih evropskih državah.

Celoten članek si lahko preberete tukaj: Mackenbach JP, Kulhánová I, Bopp M, Borrell C, Deboosere P, Kovács K, et al. (2015) Inequalities in Alcohol-Related Mortality in 17 European Countries: A Retrospective Analysis of Mortality Registers. PLoS Med 12(12)

 

Komentarji

Ni komentarjev.

 

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Ste pozabili geslo za dostop?


Se še ne poznamo?

Registrirajte se zdaj

 

Arhiv novic in člankov

 
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...
Strinjam se