Hitri iskalnik po
bazah podatkov

 

E-novice

Aktualni članki in obvestila

 

Za avtorje

 

HITRA PRIJAVA

Natisni stran | Povečaj velikost pisave | Zmanjšaj velikost pisave
Prva stran | Novice in članki |  NIJZ o zastrupitvah z alkoholom

NIJZ o zastrupitvah z alkoholom

3. 11. 2014 | Mosa | novica

NIJZ je na svoji spletni strani objavil prispevek o zastrupitvah z alkoholom. V Sloveniji je od vseh možnih zastrupitev akutna zastrupitev z etilnim alkoholom najpogostejši razlog sprejema v bolnišnice tako pri otrocih starih od 7 do 19 let kot pri odraslih starih od 30 do 74 let. Pri pridelavi grozdja in vina ter pri prekomernem uživanju se lahko zastrupimo tudi z drugimi kemikalijami, kot so metanol, ogljikov dioksid,  sredstva za zaščito rastlin, žveplov dioksid, čistila. V prispevku so opisane značilnosti zastrupitev z ogljikovim dioksidom in metanolom.

OGLJIKOV DIOKSID

V času pridelave vina iz mošta je ogljikov dioksid prisoten v kleteh, saj nastaja v procesu imenovanem alkoholno vrenje ali fermentacija. Pri alkoholnem vrenju se sladkorji iz mošta s pomočjo kvasovk spremenijo v alkohol, pri tem nastajata tudi toplota in ogljikov dioksid. Iz 1 grama glukoze v procesu alkoholnega vrenja nastane 260 ml ogljikovega dioksida ali štiridesetkratni oziroma petdesetkratni volumen mošta (Poje, 2013; DEOHS, 2014a). Ogljikov dioksid nastaja pri dihanju; v izdihanem zraku človeka ga je 5 do 6 % (Poje, 2013). Ogljikov dioksid je tudi eden izmed toplogrednih plinov.

Ogljikov dioksid (CAS št.: 124-38-9) s kemijsko formulo CO2 je nevnetljiv plin, brez barve in vonja, s kiselkastim okusom. Pri vdihavanju ga ne zaznamo. Ker je težji od zraka, se zadržuje se pri tleh (NIOSH, 2007; Blanc, 2012; DEOHS, 2014b). Spada med enostavne ali inertne dušljivce, saj deluje fizikalno in se ne veže na transportne beljakovine (Sinkovič, 2009; Olson, 2012) kot npr. ogljikov monoksid (CO). V zraku ga je običajno od 0,03 do 0,04 % (Sinkovič, 2009) oziroma okoli 300 ppm (delcev na milijon) ali 540 mg/m3 (NIOSH, 2007).

Človek je lahko izpostavljen ogljikovemu dioksidu preko dihal (vdihavanje) in preko kože v primeru, ko je ogljikov dioksid v tekočem ali trdem stanju – ti. suhi led (NIOSH, 2007; HSDB, 1983-2010).

Zastrupitve s ogljikovim dioksidom so najpogostejše v zidanicah, kleteh, ob popolnem zgorevanju organskega materiala, vodnjakih ipd. (Sinkovič, 2009; Olson, 2012). Opisani so tudi drugi primeri zastrupitev z ogljikovim dioksidom, npr. v silosih (HSDB, 1983-2010; Poje, 2013). V Sloveniji je že večkrat prišlo do hudih zastrupitev z ogljikovim dioksidom v vinskih kleteh (RTV, 2007; Delo, 2008; Slovenske novice, 2014).

Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb določa, da je lahko koncentracija ogljikovega dioksida v notranjem zraku stavb (izvzete so ne-stanovanjske kmetijske stavbe, industrijski objekti in stavbe, ki se uporabljajo manj kot 4 mesece) do 3 000 mg/m3. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu določa zavezujoče mejne vrednosti nevarnih kemičnih snovi za poklicno izpostavljenost. Mejna vrednost (MV) za ogljikov dioksid je 9 000 mg/m3 ali 5 000 ml/m3 (ppm), kratkotrajna vrednost (KTV) ni podana.

Znaki zastrupitve se pokažejo pri izpostavljenosti 2% oziroma 3 % ogljikovega dioksida v zraku (HSDB, 1983-2010; Sinkovič, 2009). Znaki zastrupitve z ogljikovim dioksidom so težko in poglobljeno dihanje, glavobol, splošna slabost, zaspanost, znojenje, draženje sluznic dihal, vrtoglavica, cianoza, pospešeno dihanje , glavobol, palpitacije, motnje vida, tresenje , nezavest in smrt zaradi zadušitve (HSDB, 1983-2010; ICSC, 2006; Sinkovič, 2009; Poje, 2013). Pri koncentraciji 10 % ogljikovega dioksida nastopi nezavest v 5 – 10 minutah (HSDB, 1983-2010), pri 20 % ogljikovega dioksida v zraku nastopi smrt v zelo kratkem času (Poje, 2013). IDLH (ang. immediately dangerous to life or health concentration) je za ogljikov dioksid 40 000 ppm oziroma 72 000 mg/m3 (NIOSH, 2007; Blanc, 2012), to je več kot stokrat več, kot je običajno koncentracija v zunanjem zraku, in več kot desetkrat več, od predpisane mejne vrednosti v notranjosti stavb. Pri dolgoročni ali ponavljajoči se izpostavljenosti lahko ogljikov dioksid vpliva na metabolizem (ICSC, 2006). Primer dolgoročne izpostavljenosti z blagimi presnovnimi motnjami je bil opisan pri dvanajstih zdravih prostovoljcih podmorničarjih, ki so bili 22 dni izpostavljeni koncentraciji 1 % ogljikovega dioksida v zraku (HSDB, 1983-2010).

Za preprečevanje zastrupitev s ogljikovim dioksidom v kleteh je pomembno ustrezno prezračevanje kleti. Sistemi za prezračevanje so lahko preprosti ali pa zahtevni; v sodobnih kleteh je prezračevanje urejeno s centralnimi prezračevalnimi napravami, ki so lahko krmiljene preko CO2 detekcijske centrale in je zato zračenje odvisno od koncentracije ogljikovega dioksida v zraku. Starejše in manjše kleti se prezračuje s prepihom. Za pokazatelja povečane koncentracije ogljikovega dioksidav zraku se uporablja sveča, katere plamen se zmanjša in tudi ugasne ob povečani koncentraciji CO2 (Poje, 2013). Pri koncentraciji 3 % ogljikovega dioksida v zraku se zmanjša plamen svetilke v premogovniku (Sinkovič, 2009), 14 % ogljikovega dioksida v zraku predstavlja povprečno koncentracijo, pri kateri sveča ugasne (Poje, 2013).

Svetujemo, da koncentracijo ogljikovega dioksida v vinski kleti preverite tako, da v klet namestite gorečo svečo. Če sveča ugasne, prostor dobro prezračite s prepihom. Prezračevanje naj traja najmanj 10 minut v manjših kleteh in ustrezno dlje v večjih.

METANOL ALI METILNI ALKOHOL

Metanol je znan kot hud strup. Po prvi svetovni vojni je vino šmarnica, posebej na južnem Štajerskem, povzročala pijanost in nasilnost, ter terjala tudi smrtne žrtve (Zupanič Slavec, 2005).

Metanol ali metilni alkohol (CAS št.: 67-56-1) s kemijsko formulo CH3OH je brezbarvna vnetljiva tekočina z ostrim vonjem, ki spada v skupino alifatskih alkoholov. Imenuje se tudi lesni alkohol (ang. wood alcohol) ali lesni špirit (ang. wood spirit). Z močnimi oksidanti, kot so klor, brom, vodikov peroksid, burno reagira in lahko povzroči požar ali eksplozijo (IPCS-INCHEM, 1997; NIOSH, 2007; CDC, 2013; US EPA, 2013). Dobro se meša z zrakom, vodo, alkoholom, estri, ketoni in večino organskih topil (IPCS-INCHEM, 1997). Ob zaužitju se metanol v jetrih presnovi v strupene presnovke; formaldehid in mravljinčno kislino (HSDB, 1983-2012; Timbrell, 2008). Metanol povzroča pijanost, presnovki pa povzročajo metabolno acidozo, slepoto in smrt (Anderson, 2012; CDC, 2013).

Metanol je lahko skupaj z etilenglikolom prisoten v sredstvu proti zmrzovanju, lahko je prisoten v čistilih za steklo ali pa se pojavlja kot sestavina denaturiranega in industrijskega alkohola, je pogosta sestavina topil in odstranjevalcev barve (Timbrell, 2008; Anderson, 2012) in se uporablja tudi kot pesticid in alternativni vir goriva (CDC, 2013). Prvotno se je metanol pridobival z destilacijo lesa, kasneje pa iz vodikovega ali ogljikovega monoksida ali ogljikovega dioksida in tudi z oksidacijo ogljikovodikov (Bozza-Marrubini in sod., 2002).

Nekatere pijače naravno vsebujejo znatno količino metanola npr. sadne žgane pijače iz sliv in marelic in vino iz grozdja necepljene vinske trte Pri destilaciji žganih pijač je v prvem destilatu prisotnega veliko metilnega alkohola, zato naj bi se le-ta zavrgel (Timbrell, 2008; Perharič, 2009). Primarni viri metanola v človeškem telesu so sveže sadje in zelenjava, sadni sokovi, fermentirane pijače in tudi dietne pijače, ki vsebujejo aspartam (HSDB, 1983-2012; IPCS-INCHEM, 1997; CDC, 2013), saj se 10 % (po teži) aspartama pretvori v prosti metanol, ki ga organizem lahko absorbira (HSDB, 1983-2012; IPCS-INCHEM, 1997). Človek je metanolu lahko izpostavljen tudi preko zraka; npr., pri rokovanju s topili, ki vsebujejo metanol (IPCS-INCHEM, 1997).

Zakon o vinu ne dovoljuje saditi nasadov samorodne trte, križancev vinske trte s samorodno trto in drugih križancev iz rodu Vitis in ne dovoljuje v vinograde, v katerih se trta goji za pridelavo mošta, vina in drugih proizvodov, saditi posamičnih sadik samorodne trte ali križancev vinske trte s samorodno trto in predpisuje tudi globo. Že leta 1931 je bil objavljen prispevek »Prodaja in točenje vina »izabele« prepovedano!« (Nova Doba, 1931), ki obravnava prepoved prometa in prodaje vina samorodnih križank od januarja 1932, tudi če ima označbo »izabela«, kar je bilo do takrat dovoljeno. Prepoved ni veljala za vina vrst samorodnih križank, katerih razmnoževanje je dovolil minister za poljedelstvo. Leta 1940 so bile v časopisu Slovenski narod predstavljene zamisli o boju proti alkoholizmu Sekcije trgovcev z alkoholnimi pijačami na debelo, kjer je omenjena potreba po iztrebljanju samorodnih trt (Slovenski narod, 1940).

Metanol lahko v človeško telo pride z zaužitjem, skozi kožo, oči ali z vdihavanjem (HSDB, 1983-2012; NIOSH, 2007; CDC, 2013). Čeprav je najpogostejša pot izpostavljenosti zaužitje, privedejo do škodljivih učinkov na zdravje tudi druge poti izpostavljenosti; ob stiku z očmi pride do pordelosti (ta se pojavi tudi ob stiku s kožo), draženja in bolečine v očeh, ob vdihavanju in stiku s kožo se lahko pojavijo enaki učinki kot pri zaužitju (HSDB, 1983-2012; CDC, 2013). Metanol se izloča z izdihanim zrakom in urinom, vendar je izločanje počasno, posebej v primerjavi z izločanjem etanola (HSDB, 1983-2012; IPCS-INCHEM, 1997).

Presnova metanola poteka primarno v jetrih. Encim alkoholna dehidrogenaza počasi presnavlja metanol v formaldehid, nato encim aldehidna dehidrogenaza presnavlja metanol v mravljinčno kislino, ki se pretvori v ogljikov dioksid (HSDB, 1983-2012; IPCS-INCHEM, 1997; Anderson, 2012). Sposobnost presnavljanja metanola je pri posameznikih v odvisnosti od genetskih lastnosti, starosti in okoljskih dejavnikov (US EPA, 2013).

Največ zastrupitev je posledica uživanja pijač, ki »naravno« vsebujejo metanol oz. jim je metanol namerno dodan (CDC, 2013). Denaturirani alkohol je mešanica etanola in metanola, vendar običajno ne predstavlja tveganja za zastrupitev , ker etanol deluje kot protistrup, saj zmanjša pretvorbo metanola v strupene presnovke. Toda redno uživanje denaturiranega alkohola lahko kljub temu hudo škoduje zdravju. Znani so tudi primeri zastrupitev zaradi uporabe laboratorijskega alkohola za pripravo punča na zabavah (Timbrell, 2008).

Marca 2009 se je v Turčiji skupina nemških študentov zastrupila z alkoholom z veliko količino metanola (Perharič, 2009). Septembra 2012 so mediji poročali o zastrupitvah z metanolom na Češkem, Poljskem in Slovaškem (Delo, 2012; RTV, 2012). Septembra 2012 je Češka agencija za varnost hrane preko sistema hitrega obveščanja za živila in krmo (RASFF) objavila obvestilo o zastrupitvah s smrtnimi žrtvami zaradi uživanja »žganih pijač«, ki so vsebovale metanol (Evropska komisija, 2013). Češke oblasti so začasno prepovedale prodajo in distribucijo pijač z več kot 20 % alkohola na svojem ozemlju in tudi njihov izvoz v druge države (Evropska komisija, 2012).

Glede na Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu je mejna vrednost (MV) za metanol v zraku 260 mg/m3 ali 200 ml/m3 (ppm), kratkotrajna vrednost (KTV) ni podana.

Znaki zastrupitve z metanolom se v prvih urah kažejo kot pijanost in vnetje želodčne sluznice, medtem ko metabolna acidoza (zakisanje krvi in telesnih tekočin) običajno ni prisotna. Po preteku latentnega obdobja (do trideset ur) se lahko pojavi metabolna acidoza, motnje vida, slepota, krči, nezavest, akutna odpoved ledvic z mioglobinurijo in smrt (HSDB, 1983-2012; Anderson, 2012; US EPA, 2013;). Možna je stalna slepota kot posledica nepovratnih poškodb vidnega živca zaradi kopičenja mravljinčne kisline. Ravno tako lahko pride do trajnih poškodb živčnih celic v možganih. Pri zastrupljencih s hudo zastrupitvijo se pojavijo epileptični krči in po nekaj urah nezavest (Timbrell, 2008). Pri zaužitju metanola je ocenjeni smrtni odmerek od 30 do 240 ml oziroma 20 do 150 g (Anderson, 2012), v splošnem je smrtni odmerek 70 ml, poškodbe vidnega živca se lahko pojavijo pri 10 ml (Timbrell, 2008). IDLH je za metanol 6 000 ppm oziroma 7 860 mg/m3 (NIOSH, 2007; Anderson, 2012).

Zastrupitve z metanolom je mogoče preprečiti tako, da se izogibamo alkoholnim pijačam, ki so poceni in/ali neznanega izvora. Ob tem se ne gre zanašati na značilni ostri vonj metanola.

PRVA POMOČ

Splošna navodila za nudenje prve pomoči pri zastrupitvah, ne glede na vzrok zastrupitve, zajemajo ukrepe za varnost reševalca pri reševanju, reševanje zastrupljenca iz zastrupljenega območja, preverjanje in vzpostavitev ter vzdrževanje osnovnih življenjskih funkcij, klic na pomoč (telefonska številka 112 ali zdravnik v najbližji ambulanti), odstranjevanje strupa, prepoznavanje strupa in shranjevanje vzorca ter prevoz zastrupljenca. Pomembno je poskrbeti za varnost reševalca. Če so vzrok zastrupitve plini, npr. ogljikov dioksid, je potrebno prostor prezračiti (odpreti vrata, okna), ob vstopu v prostor pa mora reševalec čim bolj zadržati dih. V primeru, ko prostora ni mogoče prezračiti, ni na voljo ustrezne zaščitne opreme, oz. se prisotnosti plina ne da preveriti, je potrebno počakati na pomoč gasilcev. Če je možno, zastrupljenca premestimo na svež zrak. Ker reševanje iz nevarnega območja in zdravljenje zastrupitve pogosto ni mogoče brez ustrezne opreme, je hiter klic na pomoč pomemben dejavnik pri reševanju zastrupljenca. S klicem nikoli ne čakamo toliko časa, da se pokažejo znaki zastrupitve. S hitrim reševanjem zastrupljenca z območja, kjer so prisotni strupi, se skrajša škodljivo delovanje strupa in zmanjša kopičenje strupa v telesu. Preverjanje, vzpostavitev in vzdrževanje življenjskih funkcij poteka po standardnih postopkih (Brvar, 2008).

 Dodatne podrobnosti lahko najdete na teji povezavi.

[1] Povprečna koncentracija nevarne kemične snovi v zraku na delovnem mestu, v območju vdihavanja, ki na splošno ne škoduje zdravju delavca, če delavec dela pri koncentraciji nevarne kemične snovi v zraku na delovnem mestu, ki je manjša ali enaka MV nevarne kemične snovi, 8 h dnevno / 40 ur tedensko polno delovno dobo, pri normalnih mikroklimatskih razmerah in pri fizično lahkem delu (Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu).

[2] Koncentracija nevarne kemične snovi v zraku na delovnem mestu v območju vdihovanja, ki ji je delavec brez nevarnosti za zdravje lahko izpostavljen krajši čas. Izpostavljenost KTV lahko traja največ 15 minut in se ne sme ponoviti več kot štirikrat v delovni izmeni, med dvema izpostavljenostma KTV mora preteči najmanj 60 minut (Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu).

 

[3] Predstavlja največjo koncentracijo s katere se lahko umaknemo v časovnem okviru 30 minut brez trajno škodljivih učinkov na zdravje (Blanck et al., 2012)

[4] Enako kot opomba 1

[5] Enako kot opomba 2

Vire najdete tukaj.

 


 

Komentarji

Ni komentarjev.

 

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Ste pozabili geslo za dostop?


Se še ne poznamo?

Registrirajte se zdaj

 

Arhiv novic in člankov

 
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...
Strinjam se