Hitri iskalnik po
bazah podatkov

 

E-novice

Aktualni članki in obvestila

 

Za avtorje

 

HITRA PRIJAVA

Natisni stran | Povečaj velikost pisave | Zmanjšaj velikost pisave
Prva stran | Novice in članki |  NIJZ: Od prvega poskusa do pogoste uporabe tobaka, alkohola in konoplje med mladostniki v Sloveniji

NIJZ: Od prvega poskusa do pogoste uporabe tobaka, alkohola in konoplje med mladostniki v Sloveniji

14. 11. 2018 | Mosa | novica

Avtorice iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje so pripravile novo publikacijo - Od prvega poskusa do pogoste uporabe tobaka, alkohola in konoplje med mladostniki v Sloveniji. Objavljamo njihov povzetek publikacije, kratek opis metod, ključnih rezultatov in zaključkov ter povezavo do celotnega besedila publikacije. 

Povzetek

V mladostništvu se lahko razvijejo vedenja, ki bodo vplivala na posameznikovo zdravje, zadovoljstvo in uspešnost v odrasli dobi, med njimi tudi uporaba psihoaktivnih snovi, ki se praviloma začne prav v obdobju mladostništva. Podatki iz tujine kažejo, da je uporaba tobaka, alkohola in konoplje med mladostniki razširjena, znaten delež mladostnikov pa uporablja več kot eno psihoaktivno snov. Marsikateri nadaljuje z uporabo psihoaktivnih snovi tudi v odraslo dobo, kar pa je odvisno tudi od vrste psihoaktivne snovi. Uporaba ter souporaba psihoaktivnih snovi v mladostništvu sta povezani s številnimi kratkoročnimi in dolgoročnimi neugodnimi zdravstvenimi, socialno-ekonomskimi, psihosocialnimi, kognitivnimi in izobraževalnimi izidi, z višjo verjetnostjo drugih tveganih vedenj, škodljivo rabo psihoaktivnih snovi in zasvojenostjo. Na začetek, nadaljevanje in pogostost uporabe psihoaktivnih snovi pri mladostnikih vplivajo različni dejavniki, ki se nanašajo tako na posameznikove individualne lastnosti kot tudi na njegovo družinsko, socialno in fizično okolje. Raziskave v Sloveniji kažejo, da je uporaba tobaka, alkohola in konoplje med mladostniki javnozdravstveni in širši družbeni problem in da se po mnogih kazalnikih uvrščamo nad mednarodno povprečje. Manj je na voljo podatkov o souporabi tobaka, alkohola in konoplje ter dejavnikih, povezanih z njihovo uporabo in souporabo. Prav dobro poznavanje razširjenosti problema, dejavnikov tveganja in varovalnih dejavnikov, ki so povezani z uporabo in souporabo psihoaktivnih snovi, pa je ključno za učinkovito preprečevanje in zmanjševanje uporabe psihoaktivnih snovi. S to publikacijo želimo dopolniti znanje na tem področju v Sloveniji. Namen publikacije je prikazati stanje in dejavnike, povezane z uporabo in souporabo tobaka, alkohola ali konoplje med 15-letniki v Sloveniji. Najprej je predstavljen povzetek ugotovitev tuje literature o dejavnikih, povezanih z uporabo in souporabo tobaka, alkohola ali konoplje med mladostniki, sledijo pa podatki analiz med 15-letniki v Sloveniji.

Metode

V publikaciji smo analizirali podatke za 15-letnike v Sloveniji iz mednarodne pregledne presečne raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju iz leta 2014. Vprašalnik vsebuje niz vprašanj o demografskih, vedenjskih in psihosocialnih vidikih zdravja, vključno z uporabo tobaka, alkohola in konoplje. Na osnovi vprašanj o uporabi tobaka, alkohola in konoplje kadarkoli v življenju smo najprej izračunali deleže tistih, ki so kadarkoli v življenju uporabili tobak, alkohol in/ali konopljo, ter prikazali starost ob prvi uporabi tobaka, alkohola in/ali konoplje. Sledijo podatki o 15-letnikih, ki poročajo o pogosti/bolj tvegani uporabi vsaj ene od treh psihoaktivnih snovi (tobak, alkohol, konoplja), zajetih v analizi, ter podatki o tistih, ki poročajo o pogosti/bolj tvegani uporabi vseh treh. Pogosto/bolj tvegano uporabo tobaka, alkohola in konoplje smo opredelili kot vsaj tedensko ali pogostejše kajenje tobaka, vsaj tedensko ali pogostejše pitje alkoholnih pijač in/ali opitost vsaj 2-krat v življenju in uporabo konoplje vsaj 3 dni v zadnjih 12 mesecih. V analize povezav med uporabo in souporabo tobaka, alkohola in konoplje smo vključili številne dejavnike iz različnih skupin (individualni, družinski, šolski, vrstniški dejavniki, duševno zdravje, (ne)zdrav življenjski slog in zgodnji spolni odnos, socialno-ekonomski položaj). S pomočjo logistične regresije smo nato s sedmimi posameznimi modeli, oblikovanimi iz vsebinsko pomembnih dejavnikov posameznih področij (individualni, družinski, šolski, vrstniški dejavniki, duševno zdravje, (ne)zdrav življenjski slog in zgodnji spolni odnos, socialno-ekonomski položaj), identificirali tiste, ki so pomembno povezani z uporabo in souporabo tobaka, alkohola in/ali konoplje. V nadaljevanju pa smo nato v skupni model logistične regresije vključili samo statistično značilno povezane dejavnike z uporabo in souporabo tobaka, alkohola in/ali konoplje iz prvih sedmih modelov.

Ključni rezultati

  • Večina 15-letnikov (84 %) je že kdaj uporabila tobak, alkohol in/ali konopljo (44 % eno, 22 % dve in 18 % vse tri psihoaktivne snovi, zajete v analizi, tj. tobak, alkohol in konopljo).
  • Najpogosteje so uporabili alkohol in najredkeje konopljo.
  • Uporaba tobaka, alkohola in/ali konoplje se je začela že pri starosti 11 let ali manj, deleži pa so s starostjo hitro naraščali.
  • Najpogosteje so najprej pili alkohol, in sicer prvič najpogosteje pri starosti 12 let.
  • Med 15-letniki jih je 40 % poročalo o pogosti/bolj tvegani uporabi vsaj ene od treh psihoaktivnih snovi, zajetih v analizi – 25 % ene (najpogosteje alkohol), 10 % dveh (najpogosteje tobak in alkohol) in 5 % vseh treh, torej tobaka, alkohola in konoplje.
  • Pogosta/bolj tvegana uporaba vsaj ene od treh psihoaktivnih snovi (tobak, alkohol, konoplja), zajetih v analizi, ali vseh treh je bila povezana predvsem z vrstniškimi dejavniki (predvsem z uporabo tobaka in konoplje med vrstniki, manj s pitjem alkohola med vrstniki ter s pogostim druženjem s prijatelji po 8. uri zvečer) in z dejavniki (ne)zdravega življenjskega sloga (neredno zajtrkovanje, vsakodnevno pitje energijskih pijač) in zgodnjim spolnim odnosom, pa tudi s sodelovanjem pri trpinčenju, s pogostim pretepanjem, občutki depresivnosti in z zaznano nižjo stopnjo podpore učiteljev.
  • Naša raziskava je v manjši meri pokazala na pomembnost družinskih in šolskih dejavnikov pri uporabi/souporabi tobaka, alkohola in konoplje, kot to praviloma kažejo tuji viri, na kar so lahko vplivale razpoložljivost spremenljivk v raziskavi in kombinacije spremenljivk v modelih.

Omejitve naše raziskave so povezane s tipom raziskave (gre za pregledno presečno raziskavo, ki ne omogoča zaključkov glede vzročnih povezav ali časovnega zaporedja), samoporočanjem podatkov in dejstvom, da so v raziskavo vključeni le všolani 15-letniki, ne pa tudi osipniki.

Zaključki

Naša raziskava je kot prva objavljena v Sloveniji prikazala izbrane podatke o začetku in souporabi tobaka, alkohola in konoplje ter o dejavnikih, povezanih s pogosto/bolj tvegano uporabo in souporabo tobaka, alkohola in/ali konoplje, na reprezentativnem vzorcu všolanih mladostnikov. Znaten delež (15 %) 15-letnikov v Sloveniji pogosto/bolj tvegano uporablja in souporablja tobak, alkohol in konopljo, pri teh mladostnikih ugotavljamo tudi druga zdravju škodljiva vedenja. Vsak deseti 15-letnik pogosto/bolj tvegano uporablja vsaj dve od treh psihoaktivnih snovi (tobak, alkohol, konoplja), zajetih v analizi, vsak dvajseti pa vse tri. Glede na razsežnost problema sta ključna takojšnje načrtovanje in izvedba ustreznih ukrepov. Predlagamo pripravo skupne nacionalne strategije za preprečevanje in zmanjševanje zasvojenosti in tveganih vedenj. Pomembno je, da strategija zagotovi sistemsko izvajanje ukrepov, saj s tem Zagotovimo vzdržno izvajanje in financiranje, pa tudi delovanje v vseh ključnih skupinah prebivalcev, s čimer preprečujemo neenakosti na področju zdravja. Zelo pomembno je, da omogočamo in spodbujamo zdrave izbire pri vsakem posamezniku že od zgodnjih začetkov. Posameznik bo zdrave navade, ki jih je pridobil v otroštvu in mladostništvu, ohranjal tudi v odrasli dobi in bo kot zdrav posameznik lahko aktivno prispeval k razvoju in blagostanju družbe. Pomembno je, da krepimo zdrav življenjski slog mladostnikov ter izvajamo učinkovite programe preprečevanja uporabe in nadaljevanja uporabe psihoaktivnih snovi. Programi naj bodo osredotočeni na več različnih psihoaktivnih snovi oziroma tveganih vedenj, če pa so usmerjeni na posamezno psihoaktivno snov, naj bodo usklajeni z drugimi programi. Programe je treba začeti izvajati že zgodaj, prilagojeno starosti otroka oziroma mladostnika, zagotoviti njihovo sistemsko izvajanje ter delovati v različnih okoljih (šola, družina, lokalna skupnost idr.). Z izvajanjem zakonodajnih, ekonomskih in fizičnih ukrepov je treba spreminjati različna okolja tako, da zmanjšujemo možnosti izpostavljenosti mladih nezdravim in tveganim izbiram, oziroma tako, da mladim dajemo na voljo zdrave izbire. Eden od najpomembnejših/najučinkovitejših načinov je zakonodajno ukrepanje na tem področju, torej uvedba celovitih programov ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje uporabe tobaka, alkohola in konoplje. Poleg zmanjševanja dejavnikov tveganja moramo tudi krepiti varovalne dejavnike, ki mladostnika varujejo in zmanjšujejo verjetnost uporabe in souporabe psihoaktivnih snovi. Ključni so tudi redno spremljanje stanja ter nadaljevanje in nadgrajevanje raziskovanja na tem področju v Sloveniji.

Publikacija je v celoti dostopna tukaj

 

 

Komentarji

Ni komentarjev.

 

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Ste pozabili geslo za dostop?


Se še ne poznamo?

Registrirajte se zdaj

 

Arhiv novic in člankov

 
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...
Strinjam se