Hitri iskalnik po
bazah podatkov

 

E-novice

Aktualni članki in obvestila

 

Za avtorje

 

HITRA PRIJAVA

Natisni stran | Povečaj velikost pisave | Zmanjšaj velikost pisave
Prva stran | Novice in članki |  NIJZ: Okrogla miza - alkoholna problematika v luči epidemije

NIJZ: Okrogla miza - alkoholna problematika v luči epidemije

18. 11. 2021 | Mosa | novica

16. 11. 2021 je v organizaciji projekta SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje potekala Okrogla miza Alkoholna problematika v luči epidemije. Na strokovnem srečanju, ki sovpada s skorajšnjim zaključkom projekta SOPA, so govorci naslovili najbolj aktualne in pereče vsebine alkoholne problematike v času epidemije covid-19.

Pomen reševanja alkoholne problematike v luči vedno bolj zahtevnih epidemioloških okoliščin je v uvodnem pozdravu poudarila že vodja Sektorja za krepitev zdravja in preprečevanje zasvojenosti pri Ministrstvu za zdravje Vesna Marinko. Poudarila je vlogo Ministrstva pri podpori preventivnih programov in pri zamejevanju čezmernega pitja tudi v času epidemije. Izpostavila je prepoved osebnega prevzema alkoholnih pijač na prevzemnih mestih in sofinanciranje programov, ki so ves čas z veliko truda ohranjali storitve in nudili podporo in psihološko pomoč osebam v stiski. Na Ministrstvu med pomembne zgodbe uspeha uvrščajo tudi projekt SOPA.

»S svojimi rezultati, ste dokaz, da smo v zdravstvu in sociali lahko najbolj učinkoviti, če skupaj zagotovimo pravočasno prepoznavanje tveganega in škodljivega pitja alkohola tam, kjer ljudje živijo in delajo. Na ravni ministrstva potekajo aktivnosti za sistemsko implementacijo projekta SOPA od leta 2022, saj se zavedamo, da bomo s tem dodatno okrepili pripravljenost Slovenije in odzivanje na alkoholno problematiko v času epidemije in po njej.«, je še dodala Vesna Marinko.

Vodja projekta SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola mag. Tadeja Hočevar je povzela podatke z raziskave SI-PANDA, da skupno kar 7,8 do 13,9 odstotkov oseb v času epidemije pije več, kot pred epidemijo. Dodala je: »Podatki projekta SOPA - Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola - kažejo, da 40 % v projekt vključenih zdravstvenih in socialnih delavcev ter drugih strokovnjakov pri svojih pacientih oz. uporabnikih opažajo več težav z alkoholom, skoraj tretjina pa tudi v svojem bližnjem okolju - med sodelavci, prijatelji oz. v domačem okolju«.

O povečani stiski prebivalcev je v svoji predstavitvi spregovorila tudi dr. Tatjana Novak Šubara s Centra za upravljanje programov preventive in krepitev zdravja, ki je na NIJZ vodila aktivnosti telefona psihološke podpore v 1., 2. in 3. valu epidemije. Dr. Novak Šubara je povedala: »S Telefonom smo želeli zagotoviti podporo ljudem, ki se v času epidemije in z njo povezanih kriznih ukrepov soočajo z različnimi stiskami. Med klici so bili tudi nekateri z izpostavljeno alkoholno problematiko bodisi pri klicalcih samih bodisi v njihovi družini«. Med pogostimi stiskami, povezanimi z alkoholom, so klicatelji navajali tudi zmanjšano dostopnost do strokovne pomoči, poslabšanje medosebnih odnosov, neustreznih načinov reševanja problemov in skrbi zase.

S stiskami za štirimi stenami se v času epidemije srečuje tudi Policija. Vodja Oddelka za splošno varnost in varnostno načrtovanje na Generalni policijski upravi Alojz Sladič je priznal, da Policija operira zgolj s podatki o prijavljenih oz. prepoznanih kršitvah in prekrških. V Policiji se zavedajo, da je veliko primerov, ki jih zaradi narave nasilja in strahu žrtev ne prepoznajo. Podatki glede kršitev, ki jih obravnavajo na podlagi Zakona o varstvu javnega reda in miru, kažejo, da je kar vsak tretji povzročitelj prekrška po ZJRM-1 pod vplivom alkohola in da delež kršiteljev pod vplivom alkohola pri prekrških z elementi nasilja v družini raste. G. Aljoz Sladič je zaključil s pozivom: »Prepričani smo, da je veliko nasilja še vedno skritega in neprijavljenega, zato spodbujamo žrtve, pa tudi vse druge, ki za primere nasilja vedo, da le-to prijavijo in s tem pomagajo žrtvam pri njihovem izhodu iz nasilja«.

Pogosto se tveganje ob pitju alkohola povezuje tudi s prometom. Dr. Mateja Markl z Javne agencije RS za varnost prometa je povedala, da je bilo v času epidemije zaradi sprejetih ukrepov ob sočasnem zmanjšanju prometa tudi manj prometnih nesreč. Ne glede na vse, pa je še vedno skrb vzbujajoč naraščajoč delež prometnih nesreč, kjer je prisoten tudi alkohol. Vsak tretji povzročitelj nesreče s smrtnim izidom je pod vplivom alkohola, v povprečju pa imajo povzročitelji v telesu skoraj 1,5 promila alkohola. Dr. Mateja Markl je zato vsem svetovala:  »Pomembno je, da se zavedamo, da je udeležba v prometu pod vplivom alkohola tvegana že po vsakem popitem kozarcu alkohola in da je v prometu dovoljena samo ničelna toleranca. Namreč tveganje za udeležbo se že pri 0,5 promila alkohola podvoji, pri 1,5 promila pa je že preko 20-krat večja, zato vozimo trezni«.

V veliko škodo vseh so morali svoje delo v obdobju epidemije prilagajati tudi tisti, ki osebam v stiskah zaradi čezmernega pitja alkohola nudijo neposredno pomoč. Asist. dr. Mirjana Radovanović, predstojnica Enote za zdravljenje odvisnosti od alkohola pri Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana je predstavila ključne vidike obravnave in pomena zavedanja heterogenosti oseb s sindromom odvisnosti od alkohola. V času najbolj restriktivnih ukrepov za zajezitev širjenja okužb so strokovni delavci UPK svoje delo najprej močno prilagodili, nato pa so zaradi varnosti vseh vključenih v proces določene aktivnosti začasno celo ustavili, kar so učinkovito nadomestili s podporo preko telefona. Ves čas, ne glede na stopnjo ukrepov, pa so pacienti lahko nemoteno dostopali do Enote za krizne intervencije in do storitev za obravnavo najbolj akutnih stanj. Ne glede na vse, dr. Radovanovičeva: »Vsebinsko gledano je ob aktivnostih, usmerjenih v izboljšanje obvladovanja stresorjev, preprečevanje recidiva in oblikovanje novega, bolj zdravega življenjskega sloga, dodatni poudarek na veščinah za obvladovanje negotovosti, ki je v obdobju pandemije postala eden bolje prepoznanih stresorjev«.

Pomemben vir pomoči osebam v stiski predstavljajo tudi nevladne organizacije, ki izvajajo terapevtske programe pomoči. Štefan Lepoša predsednik Društva za urejeno življenje - Abstinent je kot poseben dosežek izpostavil, da so v društvu storitve za podporo uporabnikom ob upoštevanju varnostnih ukrepov izvajali skoraj ves čas epidemije, saj se močno zavedajo pomena njihovega poslanstva. V društvu so v času epidemije opazili povečano število oseb, ki so se obračale na njih in iskale pomoč, bodisi za individualno svetovanje ali skupinsko podporo. »Posameznikov je bilo še več, saj so k nam prihajali ljudje, ki so marsikje, zaradi ukrepov, naleteli na zaprta vrata. Vsem smo po svojih najboljših močeh svetovali in pomagali. Kljub temu smo bili povsem spregledani s strani odločevalcev, ko so se delili dodatki za delo v kriznih razmerah. Upam pa si trditi, da smo rešili marsikatero življenje.«, je poudaril Štefan Lepoša.

Vodja projekta SOPA mag. Tadeja Hočevar je ob vseh pomembnih in relevantnih poudarkih vključenih strokovnjakov povzela, da je nadaljevanje preventivnih aktivnosti na področju čezmernega pitja še kako pomembno. Epidemija poleg zdravstvenega predstavlja tudi socialni in psihološki problem, ki pri mnogih osebah predstavlja dodatno skrb in stisko. V tem kontekstu moramo pozornost usmerjati, ne samo v podporo posameznikom in družinam, kjer je sindrom odvisnosti od alkohola že prisoten, temveč tudi osebam, ki bi za lajšanje stisk morda zdaj začeli tvegano posegati po alkoholu. Za uspešno podporo osebam in ugoden izid obravnav oseb je ključen oseben in neposreden stik s pacienti oz. uporabniki. Mag. Tadeja Hočevar je vtise z okrogle mize strnila v pobudi: »V nacionalnem projektu SOPA v ta namen pripravljamo strokovne podlage za sistemsko implementacijo ukrepov v zdravstvenih domovih, ki lahko pomembno prispevajo k boljšim medosebnim odnosom in učinkovitemu spoprijemanju s težavami zaradi alkohola za vsakega, ki si to želi. Predlog, ki omogoča nadaljevanje primera dobre prakse na nacionalni ravni, je trenutno v vladni obravnavi«. Nadejamo se, da bodo prednosti obravnave čezmernega pitja alkohola prepoznane kot nujne in da bo omogočeno nadaljevanje začetih korakov k urejanju problematike.

»Če hočeš iti hitro, pojdi sam, če hočeš priti daleč, pojdi SKUPAJ z drugimi.« (afriški pregovor)

slika sodelujočih

 

Vir: NIJZ

 

Komentarji

Ni komentarjev.

 

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Ste pozabili geslo za dostop?


Se še ne poznamo?

Registrirajte se zdaj

 

Arhiv novic in člankov

 
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...
Strinjam se