Hitri iskalnik po
bazah podatkov

 

E-novice

Aktualni članki in obvestila

 

Za avtorje

 

HITRA PRIJAVA

Natisni stran | Povečaj velikost pisave | Zmanjšaj velikost pisave
Prva stran | Novice in članki |  NIJZ: Svetovni dan preprečevanja samomora v 2022

NIJZ: Svetovni dan preprečevanja samomora v 2022

7. 9. 2022 | Mosa | novica

V Sloveniji v letu 2021 vsaka petdeseta smrt samomor

Leta 2021 je samomorilni količnik v Sloveniji (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) znašal 20,50 (31,94 za moške in 8,96 za ženske). V absolutnih številkah to pomeni, da je zaradi samomora v letu 2021 umrlo 432 oseb (od skupno umrlih 23 261 v letu 2021), od tega je bilo 338 moških in 94 žensk.  Samomorilni količnik, ki smo ga zabeležili v letu 2021, je v primerjavi z letom 2020 nekoliko višji.

Razmerje med spoloma v letu 2021 je bilo 3,5, kar pomeni, da so moški več kot trikrat pogosteje umirali zaradi samomora v primerjavi z ženskami. Trend umrljivosti zaradi samomora (absolutne številke) v Sloveniji je prikazan na Sliki 1, v  Tabeli 1 pa so navedeni količniki od leta 2010 dalje. Kar je razvidno iz Slike 1 in iz Tabele 1 je, da med posameznimi leti obstajajo velika nihanja bodisi zaradi upada ali prirasta števila samomorov. Bolj objektivno sliko o stanju umrljivosti zaradi samomora v Sloveniji nam ponudi opazovanje daljšega časovnega obdobja. Že vrsto let opažamo, da so bolj ogrožene regije na vzhodu Slovenije. V letu 2021 je prišlo do povečanja samomorilnega količnika v vseh regijah, razen v Koroški in Zasavski, kjer smo v letu 2021 zabeležili precej nižji samomorilni količnik. Največji prirast smo zabeležili v Savinjski regiji (v letu 2021 je bilo 24 samomorov več kot v letu 2020) in v Osrednjeslovenski regiji (v letu 2021 je bilo 23 samomorov več kot v letu 2020).

 

Slika 1. Absolutno število samomorov za oba spola skupaj ter ločeno za moške in ženske med leti 2010–2021

(Vir: Baza umrlih NIJZ)

 

Tabela 1. Količnik samomora (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev letno; skupaj, moški, ženske) v Sloveniji med leti 2010–2021

Vir: Baza umrlih NIJZ

 

V letu 2021 več samomorov pri starostnih skupinah 50 in več

Podobno kot drugod po svetu tudi v Sloveniji samomorilni količnik narašča s starostjo in je najvišji v višjih starostnih skupinah. Na Sliki 2 je za posamezne starostne skupine prikazana primerjava med povprečnim samomorilnim količnikom v obdobju 2010 – 2021 in samomorilnim količnikom v letu 2021. Razvidno je, da je samomorilni količnik v letu 2021 pri nekaterih starostnih skupinah višji od povprečja 2010 – 2021, pri nekaterih skupinah pa je nižji. Nižji samomorilni količnik od povprečja smo zabeležili v starostni skupini 20-29 let, 40-49 let, 65-74 let. Višji količnik od povprečja je opazen pri starostni skupini 15 – 19 let, predvsem pa pri starostnih skupinah 50 in več, oziroma v najvišjih starostnih skupinah.

Slika 2. Primerjava povprečnega samomorilnega količnika v obdobju 2010–2021 in samomorilnega količnika za posamezne starostne skupine. (Vir: Baza umrlih NIJZ)

Gibanje samomorilnega količnika pri teh starostnih skupinah je bilo v preteklih letih najbolj nestabilno (Tabela 2), saj je med posameznimi leti prihajalo do velikih nihanj bodisi navzgor ali navzdol. Pri zaključevanju in interpretaciji o trendu umrljivosti zaradi samomora v teh starostnih skupinah je zato potrebna previdnost, predvsem pri interpretaciji  umrljivosti pri mladih, ker gre za nizko absolutno število umrlih

 

Tabela 2. Samomorilni količnik (skupaj, moški, ženske) v različnih starostnih skupinah v obdobju 2010–2021

Vir: Baza umrlih NIJZ

 

Epidemija koronavirusa in samomorilno vedenje

Podobno kot drugod po svetu, smo v prvem letu trajanja epidemije (2020) tudi v Sloveniji zabeležili upad oziroma stagnacijo samomorilnega količnika v primerjavi s predhodnimi leti. Dejavniki, ki so lahko vplivali na to, da se samomorilni količnik v prvih mesecih epidemije ni povečal, so večplastni – (i) hiter odziv na spremenjene okoliščine, ki lahko predstavljajo grožnjo duševnemu zdravju, več poudarka je bilo namenjenega pomenu iskanja pomoči, okrepile so se aktivnosti ozaveščanja o pomenu duševnega zdravja in o načinih spopadanja s stisko; (ii) določeni varovalni dejavniki so se v prvih mesecih pandemije lahko okrepili; skupnosti so bile bolj podporne do bolj ogroženih posameznikov, delo od doma je vsaj za krajši čas lahko zmanjšalo stres, določene osebne vezi so se lahko okrepile in zavedanje, da »smo vsi na istem«, je lahko zmanjšalo občutek stiske, tudi osamljenosti; (iii) v veliko državah so sprožili različne oblike ekonomske pomoči, da bi zmanjšali gospodarsko škodo. V najnovejši raziskavi, v kateri so sodelovali tudi slovenski avtorji, so avtorji ugotavljali, da prvih 15 mescev epidemije ni vplivalo na umrljivost zaradi samomora. Več o tem je na voljo v članku, ki je bil objavljen v reviji The Lancet,  Pirkis, J. in dr. (2022). Suicide numbers during the first 9-15 months of the COVID-19 pandemic compared with pre-existing trends: an interrupted time series analysis in 33 countries. 

Eno izmed poglavitnih vprašanj je in ostaja, ali se bo vpliv pandemije dolgoročno odražal na samomorilnem količniku. Pri tem ne gre toliko za neposredno povezavo med pandemijo COVID 19 in samomorom, pač pa za bolj posredne povezave, denimo zakasnele učinke spremenjene ekonomske in gospodarske situacije na duševno zdravje prebivalstva. Zato je potrebno na sistemski ravni okrepiti vse tiste dejavnosti, ki so povezane z boljšimi življenjskimi pogoji, boljšo kvaliteto življenja posameznikov, posebno skrb pa je seveda potrebno nameniti posebej ranljivim skupinam. Posreden vpliv na življenjske pogoje v Sloveniji bo, oziroma jih že ima tudi vojna v Ukrajini, zato so napori v to smer (kvaliteta življenja) še toliko bolj pomembni.

 

Aktualne aktivnosti NIJZ

Aktivnosti, ki jih na področju preprečevanja samomora izvajamo na NIJZ, so večinoma del akcijskega načrta Resolucije nacionalnega plana za duševno zdravje (RNPDZ) – MIRA. Zadnji sprejet akcijski načrt je za obdobje 2021 – 2023. Prioritetne naloge na področju preprečevanja samomora, sprejema in usmerja Interdisciplinarna skupina za preprečevanje samomora (IDS), ki jo koordiniramo na NIJZ. IDS za preprečevanje samomora sestavljajo strokovnjaki iz različnih področij, ki s svojim znanjem in izkušnjami naslavljajo različne ravni ukrepanja in preventive za preprečevanje samomora – od promocije duševnega zdravja, identifikacije ogroženih, dela z ogroženimi, do žalovanja in dela s svojci ter epidemiološkega spremljanja in raziskovanja samega pojava. Na NIJZ smo tako trenutno vpeti v naslednje naloge, ki so zapisane v akcijskem načrtu:

  • Področje raziskovanja; v letu 2021 smo izdali strokovno-znanstveno monografijo o samomoru 'Samomor v Sloveniji in svetu'. V monografiji je preprečevanje samomora celostno predstavljeno – zajeti so različni dejavniki tveganja za razvoj samomorilnega vedenja (genetski dejavniki, biološki, okoljski, kulturni itd.), različni pristopi k preprečevanju in obravnavi, izpostavljene so skupine z večjim tveganjem, predstavljena pa so tudi mejna področja v suicidologiji (evtanazija, pomoč pri samomoru). Kar monografiji daje posebno vrednost je, da gre za zbirko znanja in izkušenj vodilnih strokovnjakov iz tega področja v Sloveniji.
  • Program psihološke prve pomoči za splošno javnost; v letu 2022 smo pričeli z nadgradnjo in razvojem programa, ki je prilagojen za splošno javnost. Program je usmerjen v razvoj veščin za  prepoznavanje  osebe v duševni stiski (tudi samomorilno ogrožene osebe), kako k osebi pristopiti in kako ji pomagati. Za namene promocije programa smo pripravili i tudi krajši video posnetek, v katerem nastopajo znani slovenski igralci. Z njim želimo čim širši krog ljudi nagovoriti, naj si smernice pogledajo. Smernice in video posnetek  sta dostopna na www.zadusevnozdravje.si).
  • Aktivnosti postvencije (pomoč bližnjim po samomoru) v šolskem okolju; V letu 2021 smo v sodelovanju s Slovenskim združenjem za preprečevanje samomora, Inštitutom Andrej Marušič, Kliniko za pediatrijo UKC Maribor in Društvom svetovalnih delavcev Slovenije izdali 'Smernice za postvencijo po samomoru v šolskem okolju z naslovom »Ko se zgodi samomor učenca ali dijaka'. Smernice smo v letu 2021 in 2022 predstavili ravnateljem ter svetovalnim delavcem vseh osnovnih in srednjih šol. Nudijo dobro izhodišče in okvir za organizacijo šole v smislu zagotavljanja varnega in podpornega okolja za vse prizadete po samomoru učenca ali dijaka. . V letošnjem in v drugem letu nameravamo pripraviti evalvacijo uporabnosti smernic in jih nadgraditi v skladu s predlogi in potrebami šole.
  • Omejevanje dostopnosti do sredstev za samomor; V letu 2022 smo pričeli z analizo najpogostejših metod samomora v Sloveniji po spolu in različnih starostnih skupinah. Identificirali smo štiri najpogostejše metode, ki bi jih lahko z ustreznimi ukrepi preprečevali oziroma bi lahko preprečevali dostopnost do teh metod in načinov. V ta namen smo se povezali z Upravo kriminalistične policije, Generalne policijske uprave in Fakulteto za varnostne vede v Mariboru saj bomo v tem in v prihodnjem letu pričeli z poglobljeno analizo izbranih načinov samomora. Rezultati bodo imeli preventivno  vrednost.
  •  

Rumeno oranžne pentljice - podpora in solidarnost z osebami, ki so bližnjega izgubili zaradi samomora

Vsak samomor, vsak poskus samomora, globoko prizadene tudi veliko število oseb, ki so posameznika, ki je umrl zaradi samomora (ali je o samomoru razmišljal), poznali ali si bili z njim blizu. Bližnji in svojci so v teh primerih še posebej ogrožena, a žal velikokrat spregledana skupina. Mednarodni simbol za zavedanje, da je samomor velik javno zdravstveni problem in izraz sočutja do vseh, ki so zaradi samomora koga izgubili, je rumeno-oranžna pentljica. Tudi letos smo pentljice razdelili med različne javnosti in akterje. V ta namen, bodo tudi letos 10. septembra z rumeno oranžnimi barvami osvetljene nekatere znamenitosti v določenih slovenskih regijah.

 

Mediji – nepogrešljivi partnerji pri aktivnostih preprečevanja samomora

V Sloveniji smo v preteklih letih vzpostavili zelo dobro sodelovanje med mediji in strokovnimi javnostmi. Sodelovanje se je še okrepilo in izboljšalo z izdajo medijskih smernic za odgovorno poročanje o samomoru.  Vsa prizadevanja na področju preprečevanja samomora bi bila težje izvedljiva, če ne bi mediji prepoznali svoje vloge in odgovornosti pri tem. Razen redkih izjem, so prispevki o samomoru postali bolj senzibilni do tistih, ki so v stiski, kot tudi do tistih, ki so zaradi samomora koga izgubili. Manj je senzacionalističnih prispevkov, ki lahko naredijo precej škode tako na osebni, kot tudi na populacijski ravni.

Vsi lahko doprinesemo k temu, da prihodnje leto ne bomo zabeležili dodatnega prirasta v številu samomorov. Eden izmed vidikov, ki lahko pomembno vplivajo na to, je poročanje o (i) preverjenih dejstvih (o samomoru nasplošno, kot tudi o povezavi med Covidom in samomori, ki je vse prej kot neposredna), (ii) nesenzacionalistično poročanje in (iii) poročanje o zgodbah posameznikov, ki so kljub stiskam uspešno okrevali.

 

VIRI POMOČI

 

Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik. Po potrebi bo predpisal zdravljenje, napotil k specialistu (kliničnemu psihologu ali psihiatru) ali na druge oblike pomoči. 

 

Kadar je stiska zelo huda in vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete neposredno na:

  • dežurnega zdravnika,
  • dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice,
  • reševalno službo (112) ali
  • urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01 475 06 70).

 

Za podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na TELEFONE ZA POMOČ V STISKI

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 (od ponedeljka do petka med 12. in 22. uro; ob sobotah, nedeljah in praznikih med 18. in 22. uro).
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen.

 

Drugi viri pomoči in informacij

  • Svetovalnice za psihološko pomoč Posvet Tu smo zate:
    • svetovalnice v Ljubljani, Kranju, Postojni, Slovenj Gradcu, Novi Gorici, Murski Soboti, Sevnici, Portorožu, Idriji, Mariboru, Zagorju ob Savi, Novem mestu, Tolminu, Ilirski Bistrici ali na Jesenicah: naročanje na telefonsko številko 031 704 707 vsak delovni dan ali po e-pošti info@posvet.org.
    • Svetovalnice v Celju, Laškem in Mozirju: naročanje po telefonu 031 778 772 ali po e-pošti sprejemna.celje@posvet.org.

 

 

 

Komentarji

Ni komentarjev.

 

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Ste pozabili geslo za dostop?


Se še ne poznamo?

Registrirajte se zdaj

 

Arhiv novic in člankov

 
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...
Strinjam se