Hitri iskalnik po
bazah podatkov

 

E-novice

Aktualni članki in obvestila

 

Za avtorje

 

HITRA PRIJAVA

Natisni stran | Povečaj velikost pisave | Zmanjšaj velikost pisave
Prva stran | Novice in članki |  O vlogi zdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev ter njihovem povezovanju

O vlogi zdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev ter njihovem povezovanju

27. 12. 2009 | Prim.prof.dr. Marko Kolšek | članek

Problematika pitja alkohola v Sloveniji je vsaj delno poznana vsem strokovnjakom, ki se tako ali drugače ukvarjajo z ljudmi, prav tako je poznana prebivalstvu. Številne raziskave tako pri nas kot v tujini nedvoumno kažejo, da je alkohol eden najpomembnejših dejavnikov, ki neugodno vplivajo na zdravje posameznika, družine in življenje v skupnosti. Stanje v Sloveniji je izredno zaskrbljujoče, saj je poraba alkohola v Sloveniji na prebivalca (če upoštevamo registrirano in neregistrirano rabo) med najvišjimi v Evropi. Prav tako je umrljivost zaradi ciroze jeter (kot enega najpomembnejših kazalcev škodljivega pitja) med najvišjimi v Evropi, podobno je s številom samomorov, ki so tudi povezani s pitjem alkohola. Skoraj polovica odraslih moških in ena osmina odraslih žensk pije tvegano ali škodljivo, pitje alkohola je v Sloveniji razširjeno že med otroci in mladino.

Zaradi obsežnosti in kompleksnosti problematike pitja alkohola je za njeno zmanjšanje potreben dolgotrajen in celovit pristop v celotni družbi z vsemi njenimi ustanovami, organizacijami, inštituti, zavodi, strokovnjaki, civilno družbo in tudi posamezniki.

Del takšnega pristopa so tudi zdravniki in drugi zdravstveni delavci tako pri delu s posameznimi bolniki kot pri svojem delu in aktivnostih v javnem življenju. Pri nekaterih aktivnostih je njihova vloga nenadomestljiva. Pri tem delu se morajo zdravniki in drugi zdravstveni delavci povezovati med seboj individualno, med posameznimi medicinskimi strokami, med posameznimi nivoji zdravstvenega varstva, med posameznimi zdravstvenimi organizacijami ter različnimi aktivnostmi in programi, ki jih izvajajo. Za uspeh na širšem področju je takšno povezovanje ključno, saj posameznik lahko vpliva le na svojem majhnem strokovnem področju, s skupnimi močmi lahko dosežemo dosti več, še posebej če je ustrezna podpora tudi na drugih področjih v celotni družbi. Z ustreznim povezovanjem in sodelovanjem je lažje in učinkoviteje uskladiti strokovna stališča, pristope in razdeliti aktivnosti, saj je dela za vse dovolj. Vsega tega se mnogi zdravniki in drugi zdravstveni delavci zavedajo, nekateri pa še ne povsem. Prepričani smo, da bodo nadaljnje aktivnosti in medsebojna povezovanja slej ko prej spodbudila spremembe tudi pri teh, ki omahujejo.

Vsi zdravniki in drugi zdravstveni delavci lahko ustrezno informiramo, izobražujemo in osveščamo posameznike vseh starosti in socialnih skupin, t.j. celotno prebivalstvo o alkoholu, njegovih učinkih in škodi, ki jo povzroča, značilnostih abstinence, manj tveganega, tveganega in škodljivega pitja, zasvojenosti z alkoholom, spodbujamo lahko k zadovoljnemu življenju brez alkohola in k zmanjšanju pitja, s tem pa prispevamo k spreminjanju stališč in odnosa do alkohola, rabe alkohola ter do posledic pitja. Poleg tega je naša pomembna in nenadomestljiva vloga predvsem zgodnje odkrivanje tveganega pitja, saj lahko s pravočasnimi ustreznimi ukrepi (nasveti, kratko svetovanje ali celovito svetovanje za spremembo vedenja) preprečimo morebitno škodo ob nadaljevanju tveganega pitja. Prav tako je pomembno zgodnje odkrivanje škodljivega pitja, saj lahko z ukrepanjem preprečimo povečevanje škode in pogosto tudi zmanjšanje že razvitih posledic pitja. Z zgodnjim odkrivanjem zasvojenosti z alkoholom lahko posamezniku pomagamo, da se čim prej odloči za zdravljenje alkoholizma. Vse te aktivnosti lahko potekajo na vseh nivojih, tako v osnovnem zdravstvu kot na nivoju nujne medicinske pomoči, različnih kliničnih specialističnih služb ter v bolnišnicah. Zelo pomembna vloga zdravstvenih delavcev so raziskave na področju problematike alkohola in različni projekti, ki jih izvajamo v povezavi med različnimi nivoji zdravstvenega varstva, pa tudi med različnimi strokovnjaki tako na lokalnem, nacionalnem kot tudi na mednarodnem področju. Vse to pripomore k boljšem razumevanju problemov in k razvoju boljših pristopov za reševanje tovrstne problematike. Do sedaj je bila izvedena že cela vrsta raziskav in projektov na tem področju nenazadnje tudi ta naš projekt MOSA, s katerim vas vabimo k sodelovanju.

 

Komentarji

Ni komentarjev.

 

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Ste pozabili geslo za dostop?


Se še ne poznamo?

Registrirajte se zdaj

 

O avtorju

Prim.prof.dr. Marko Kolšek

Prim.prof.dr. Marko Kolšek je zaposlen na Katedri za družinsko medicino na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.

 

Arhiv novic in člankov

 
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...
Strinjam se