Hitri iskalnik po
bazah podatkov

 

E-novice

Aktualni članki in obvestila

 

Za avtorje

 

HITRA PRIJAVA

Natisni stran | Povečaj velikost pisave | Zmanjšaj velikost pisave
Prva stran | Novice in članki |  So univerzalni družinski preventivni programi lahko uspešni?

So univerzalni družinski preventivni programi lahko uspešni?

26. 2. 2012 | Matej Košir | članek

V letu 2011 sta dva ugledna raziskovalca David R. Foxcroft in Alexander Tsertsvadze pripravila posodobljen sistematični pregled univerzalnih preventivnih intervencij na področju uporabe alkohola med mladimi, usmerjenih v družinsko okolje. Na področju tveganega in škodljivega pitja alkohola med mladimi je stanje v zadnjem času zaskrbljujoče, tega pa se vse pogosteje zavedajo tudi izvajalci zdravstvenih in socialnih storitev, pripravljalci politik, preventivni delavci, predstavniki policije in pravosodja, mladinski delavci, učitelji in starši.

Zaradi zaskrbljujočega stanja sta omenjena raziskovalca pripravila sistematični pregled dokazov glede učinkovitosti univerzalnih družinskih preventivnih programov za otroke in mladostnike do 18. leta starosti. Namen pregleda je bil zlasti v tem, da ugotovita, ali družinski psihosocialni in izobraževalni preventivnih programi vplivajo na zmanjšanje tveganega in škodljivega pitja alkohola med mladimi v primerjavi z drugimi tipi intervencij, oziroma v primerjavi z okoliščinami, ko se preventivne intervencije sploh ne izvajajo.

Že v prvem pregledu (2002) je Foxcroft s svojimi sodelavci pregledal številne študije (55) in pregled objavil pod pokroviteljstvom UK Cochrane Collaboration. V najnovejši pregled sta avtorja uvrstila 12 študij, izvedenih od leta 2002 do julija 2010, ki sta jih identificirala prek baz MEDLINE, Cochrane Central Register of Controlled Trials, EMBASE, Project CORK in PsycINFO. Izbrala sta zgolj slučajnostne poskuse (»randomized trials«), ki so bili usmerjeni v (o)vrednotenje družinskih preventivnih programov in so vključevali rezultate o vplivu preventivnih intervencij na pitje alkohola mladih do 18. leta starosti.

Avtorja sta torej opravila sistematičen pregled 12 slučajnostnih nadziranih študij, katerih avtorji so preučevali uspešnost družinskih preventivnih univerzalnih programov na področju preprečevanja tveganega in škodljivega pitja alkohola med mladimi. Univerzalno preventivo v družinskem okolju običajno izvajamo v obliki podpore razvoju starševskih veščin, vključno s starševsko podporo, vzgojnimi prijemi, ki določajo jasne meje ali pravila, ter starševskim nadzorom. Univerzalni družinski preventivni programi lahko vključujejo tudi socialne veščine in veščine, ki pomagajo mladim upreti se vrstniškim pritiskom, ter razvoj vedenjskih norm in pozitivne vrstniške pripadnosti. Večina študij, vključenih v ta pregled, vsebuje poročila o pozitivnih učinkih univerzalnih družinskih preventivnih programov na področju preprečevanja tveganega in škodljivega pitja alkohola med mladimi. Le dve vključeni študiji nista pokazali nobenih učinkov, čeprav sta bili narejeni na dokaj velikem vzorcu.

Starši in skrbniki imajo pomembno vlogo pri socializaciji mladih. Iz številnih raziskav vemo, da pozitivna starševska podpora in nadzor ter ustrezno spremljanje s strani staršev lahko pripomoreta k razvoju prosocialnega obnašanja ter zmanjšata vpliv in povezovanje mladih z deviantnimi vrstniškimi skupinami. Če mladi živijo v pozitivnem družinskem okolju, razvijajo socialne veščine in veščine, ki jim pomagajo upreti se vrstniškim pritiskom, potem je velika verjetnost, da bodo prilagodili oziroma razvili takšne norme obnašanja, ki veljajo za njihovo družino, ter se s tem uspešno uprli zunanjim vplivom. Pa naj bo to s strani vrstnikov ali oglaševalcev oziroma industrije. Družinski preventivnih programi se od šolskih razlikujejo po zelo pomembni značilnosti: mehanizmi učinkovanja so posredni prek staršev in družine, v šoli pa so intervencije usmerjene neposredno k otrokom in mladostnikom.

Univerzalne preventivne intervencije so najbolj učinkovite takrat, ko dejavnikov tveganja za razvoj problema ni lahko ugotoviti, so razpršeni med prebivalstvom, ali jih ni mogoče zlahka doseči s specifično intervencijo. Še ena oznaka je značilna za univerzalno preventivo v nasprotju s selektivno. To je pojav tako imenovanega preventivnega paradoksa, ko se problemi pogosteje širijo znotraj tiste populacije, za katero je značilna nižja stopnja tveganja, kot pri tisti z višjo. Številne študije kažejo, da je ta paradoks precej značilen v primeru tveganega in škodljivega pitja alkohola mladih.

S pomočjo analize stroškov in koristi je Caulkins že leta 2004 ocenil, da lahko tudi majhen učinek univerzalnih preventivnih intervencij v smislu zamika začetka uporabe substanc pri mladih za nekaj let vodi do pomembnih prihrankov v družbi. Tudi Nacionalni inštitut za zdravje in klinično odličnost Združenega kraljestva (NICE, 2010) podobno ocenjuje, da bi bil nacionalni šolski preventivni program preprečevanja pitja alkohola stroškovno učinkovit ob predpostavljeni porabi javnih sredstev zanj v višini 75 milijonov funtov in dosegu najmanj 1,4-odstotnega absolutnega zmanjšanja uporabe alkohola med mladimi.

Oba ekonomska modela jasno kažeta na domnevo, da bi odložitev uporabe alkohola preprečila prenekatere dolgoročne škodljive posledice za zdravje, povezane s tveganim in škodljivim pitjem alkohola. Zato je pri ocenjevanju učinkovitosti preventivnih programov na področju alkohola pomembno, kako dolgo učinki programa (vz)trajajo. Intervencije, ki kažejo večletne učinke, so nedvomno bolj koristne od tistih, ki kažejo nekatere takojšnje ali kratkoročne učinke, ne premorejo pa dokazov za kakršne koli dolgoročne učinke, ki naj bi trajali več let.

Trenutni znanstveni dokazi kažejo, da so nekateri družinski preventivni programi lahko učinkoviti in se lahko štejejo za dobre prakse. Vendar je glede na razlike v učinkih in njihovi časovni obstojnosti med posameznimi študijami priporočljivo, da se posebna pozornost nameni programskim vsebinam in kontekstu izvedbe intervencij. To pa je najlažje doseči z nadaljnjim vrednotenjem intervencij v različnih okoljih in okoliščinah.

Matej Košir
UTRIP

Povzeto po: Foxcroft DR, Tsertsvadze A. (2011). Universal family-based prevention programs for alcohol misuse in young people. Cochrane Database of Systematic Reviews 2011, Issue 9. Art. No.: CD009308. DOI:10.1002/14651858.CD009308.

 

Komentarji

Ni komentarjev.

 

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Ste pozabili geslo za dostop?


Se še ne poznamo?

Registrirajte se zdaj

 

O avtorju

Matej Košir

Matej Košir je direktor Inštituta za raziskave in razvoj Utrip (info@institut-utrip.si).

 

Arhiv novic in člankov

 
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...
Strinjam se