Hitri iskalnik po
bazah podatkov

 

E-novice

Aktualni članki in obvestila

 

Za avtorje

 

HITRA PRIJAVA

Natisni stran | Povečaj velikost pisave | Zmanjšaj velikost pisave
Prva stran | Novice in članki |  Strokovni prispevek: Rakotvornost alkoholnih pijač

Strokovni prispevek: Rakotvornost alkoholnih pijač

12. 4. 2016 | dr. Barbara Lovrečič | članek

Fermentirane alkoholne pijače spremljajo človeka že več kot 10.000 let. Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA) definira alkoholno pijačo kot tisto, ki vsebuje več kot 1,2 volumenskih odstotkov alkohola, žgana pijača pa je tista alkoholna pijača, ki vsebuje več kot 15 volumenskih odstotkov alkohola. Med alkoholne pijače uvrščamo ne samo pivo, vino in žgane pijače ampak tudi npr. mešane gazirane pijače, ki vsebujejo alkohol in mešanice piva in limonade. Mednarodna agencija za raziskovanje raka (International Agency for Research on Cancer - IARC) je alkohol uvrstila v enako skupino kot je uvrstila tobak, t.j. 1. skupino snovi, kjer so uvrščene snovi, ki so rakotvorne za človeka. Tveganje za nastanek raka je podobno za različne vrste alkoholnih pijač, saj se v vseh nahaja etanol, pomembna je zaužita količina etanola, ki je glavna sestavina alkoholnih pijač. Etanol se v človeškem telesu presnavlja v acetaldehid, ki je za človeka strupen in povzroča raka.

Izpostavljenost alkoholu predstavlja tveganje za nastanek nekaterih vrst rakavih obolenj: raka ustne votline in žrela, grla in požiralnika, raka jeter, debelega črevesa, danke in dojk. Čezmerno pitje alkohola predstavlja pomemben dejavnik tveganja za nastanek raka. Tveganje za nastanek raka je odvisno od pivskih navad in od količine zaužitega alkohola, več alkohola oseba popije večje je tveganje za nastanek raka. Čezmerno pitje alkohola povezujemo z rakom ustne votline in žrela, grla in požiralnika, raka jeter, debelega črevesa, danke in dojk. Vendar tveganje za nastanek raka ni prisotno le pri čezmernih pivcih alkoholnih pijač. Raziskovalci soglašajo, da ne poznamo varne količine alkohola ali pivske navade, ki bi bila varna z vidika tveganja za nastanek raka, tako imajo večje tveganje za nastanek raka tudi tisti, ki pijejo alkohol zmerno oziroma v mejah manj tveganega pitja alkohola v primerjavi s tistimi, ki alkohola sploh ne pijejo. Tveganje za nastanek raka ustne votline in žrela, požiralnika ter dojk je prisotno tudi pri tistih, ki pijejo alkohol v manjšem obsegu in je večje v primerjavi s tistimi, ki alkohola ne pijejo. Slovenska splošna javnost ne pozna dovolj dobro tveganj za nastanek raka, ki so povezane z izpostavljenostjo alkoholu.

 

Več v prispevku:

Lovrečič Barbara. Alkohol in rak. Isis, 2016; 25(4): 39-42.

 

Komentarji

Ni komentarjev.

 

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Ste pozabili geslo za dostop?


Se še ne poznamo?

Registrirajte se zdaj

 

O avtorju

dr. Barbara Lovrečič

dr. Barbara Lovrečič je zaposlena na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje..

 

Arhiv novic in člankov

 
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...
Strinjam se