Hitri iskalnik po
bazah podatkov

 

E-novice

Aktualni članki in obvestila

 

Za avtorje

 

HITRA PRIJAVA

Natisni stran | Povečaj velikost pisave | Zmanjšaj velikost pisave
Prva stran | Novice in članki |  Strokovni prispevek Slovenci in alkohol

Strokovni prispevek Slovenci in alkohol

6. 8. 2015 | dr. Barbara Lovrečič | članek

V Glasilu Zdravniške zbornice Slovenije (ISIS 2015; 8-9: 50-53) je bil objavljen strokovni  prispevek z naslovom Slovenci in alkohol.

Avtorici Barbara Lovrečič in Mercedes Lovrečič opozarjata, da so tako posamezniki kot družba z vidika tveganja za zdravje v povezavi z alkoholnimi pijačami bolj permisivni, pripravljeni več tvegati in sprejemati večje zdravstvene posledice kot v primerjavi z drugimi nevarnimi snovmi iz okolja, čeprav je alkohol dokazano toksičen in rakotvoren. Deloma gre to pripisati samemu psihoaktivnemu učinku alkohola, nepoznavanju problematike ter precenjevanju pozitivnih učinkov, ki naj bi jih alkohol imel na zdravje ljudi. Manj permisivni so v primerih, ko alkoholizirane osebe povzročajo škodo, trpljenje, poškodbe ali celo smrt drugih.

Škodljiva raba alkohola predstavlja vzročno (edino ali dodatno) komponento za več kot 200 identificiranih bolezenskih stanj in poškodb, ki jih vključuje Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene (MKB 10). Med temi v več kot tridesetih primerih že ime (opis) ali definicija stanja vsebuje besedo alkohol, najbolj poznana so npr. sindrom odvisnosti od alkohola, akutna zastrupitev z alkoholom, alkoholna polinevropatija, alkoholna ciroza jeter, fetalni alkoholni sindrom ipd., kar izhaja iz dejstva, da se ta bolezenska stanja ne bi niti razvila brez alkohola.
Pogosto se pozablja, da je škodljiva raba alkohola povezana tudi z večjim tveganjem za obolenja srca in srčno-žilnega sistema, kap, cirozo jeter ter različna rakava obolenja, sama izpostavljenost še nerojenega otroka alkoholu v času nosečnosti pa povzroča posledice v telesnem in duševnem razvoju. Po drugi strani pa izsledki raziskav potrjujejo tudi, da določeni vzorci pitja alkohola predstavljajo zaščito pred ishemično boleznijo in diabetesom tipa 2.
Škodljiva raba alkohola predstavlja enega glavnih preprečljivih dejavnikov tveganja za kronične bolezni, poškodbe, nesreče, napade, nasilje, umore in samomore. V svetu se uvršča med  najpomembnejše dejavnike tveganja za obolevnost, manjzmožnost, invalidnost ter umrljivost.
Posledice škodljive rabe alkohola se odražajo na zdravju posameznika in lahko prizadenejo npr. njegovo živčevje (sindrom odvisnosti, epileptični napadi, psihoze ipd.), prebavila (alkoholna okvara jeter, vnetje trebušne slinavke ali želodca), srčno-žilni sistem (npr. povišan krvni tlak, motnje srčnega ritma), predstavlja tveganje za razvoj raka ustne votline, žrela, grla, požiralnika, jeter, debelega črevesa in danke ter dojk, posledice pa lahko prizadenejo tudi svojce in širšo družbo (težave v družini, delovnem okolju in družbi, nasilje različnih oblik v družbi in v družini, samomori, nezgode doma, na delu, v prometu in drugod).
Hospitalizacije in smrti zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov kažejo, da zdravstveno breme alkohola narašča, čeprav so ta bolezenska stanja in smrti v celoti preprečljive. Skrb vzbujajoč je trend naraščanja hospitalizacij zaradi akutnih zastrupitev z alkoholom tako v starostni skupini od 15 do 19 let kot od 20 do 29 let. Pri tem se je treba zavedati, da je akutna zastrupitev z alkoholom, posebej pri mladih, resno medicinsko stanje, ki se v določenih primerih lahko konča s smrtjo. Dodatni zapleti zastrupitve z alkoholom so lahko povezani s padci, poškodbami, nesrečami, spolnimi zlorabami ipd.   
Škodljiva raba alkohola v Sloveniji, z vsemi svojimi posledicami, dolga desetletja predstavlja pomemben javnozdravstveni izziv. Poraba alkohola v Sloveniji upada, a je še vedno nad povprečjem regije SZO z najvišjo porabo alkohola na svetu. Družbeni odnos do alkohola, velika dostopnost alkoholnih pijač in pivske navade prebivalcev ostajajo problematični. Različni kazalniki (npr. umrljivost zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov, bolnišnične obravnave mladih zaradi akutne zastrupitve z alkoholom, opijanje) potrjujejo, da je problematika alkohola na tem področju prisotna, se povečuje in kliče po ukrepih, s katerimi bi jo lahko zajezili in zmanjševali.
Poskusi in načini preprečevanja in zmanjševanja posledic škodljive rabe alkohola in s tem posledično doseganja boljšega zdravstvenega stanja prebivalstva so stalnica agende zdravstvenih politik v razvitih in osveščenih državah, izvajanje dokazano učinkovitih ukrepov alkoholne politike, usmerjene v omejevanje porabe alkohola, pa naj bi bilo prednostno, saj so taki sistemski ukrepi dokazano učinkoviti in tudi za državo pomenijo prihranek.

 

Objavljeni prispevek je dosegljiv na spodnjih povezavah:

http://www.zdravniskazbornica.si/admin/categories/magazines/pdf/isis2015-08-09.pdf

http://issuu.com/gooya/docs/isis2015-08-09/50?e=4411864/14505771

 

Komentarji

Ni komentarjev.

 

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Ste pozabili geslo za dostop?


Se še ne poznamo?

Registrirajte se zdaj

 

O avtorju

dr. Barbara Lovrečič

dr. Barbara Lovrečič je zaposlena na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje..

 

Arhiv novic in člankov

 
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...
Strinjam se