Hitri iskalnik po
bazah podatkov

 

E-novice

Aktualni članki in obvestila

 

Za avtorje

 

HITRA PRIJAVA

Natisni stran | Povečaj velikost pisave | Zmanjšaj velikost pisave
Prva stran | Novice in članki |  Aktivna promocija zdravega življenjskega sloga in ne samo prepovedi

Aktivna promocija zdravega življenjskega sloga in ne samo prepovedi

2. 11. 2010 | Dr. Zdenka Čebašek-Travnik | članek

Govor Varuhinje človekovih pravic, Dr. Zdenke Čebašek-Travnik, dr. med., na I. Nacionalni konferenci o alkoholni politiki, Brdo pri Kranju, 2.11.2010
 
Spoštovani,

današnje predavanje začenjam s citatom iz študije The Preventable Causes of Death in the United States: Comparative Risk Assessment of Dietary, Lifestyle, and Metabolic Risk Factors – Vzroki smrti, ki bi jih lahko preprečili, ki so ga objavili pred dobrim letom dni v ZDA (PLoS Med. 2009 April; 6(4): e1000058). Eden od avtorjev te študije, dr. Eric L. Ding je bil pred kratkim predstavljen tudi slovenskim bralcem v reviji Polet. Tudi sama sem se podobno kot on šolala na isti šoli javnega zdravja na Univerzi Johns Hopkins v ZDA in se tam prvič srečala s študijem alkoholne politike. V prej omenjeni študiji avtorji glede alkohola podajajo pomenljiv zaključek (podatki veljajo za ZDA): čeprav je raba alkohola preprečila 26.000 smrti zaradi ishemične bolezni srca, ishemične kapi in sladkorne bolezni, pa raziskovalci ocenjujejo, da je hkrati povzročila 90.000 smrti zaradi drugih tipov srčnožilnih bolezni, drugih medicinskih stanj, prometnih nesreč in nasilja. Razlika je 64.000 smrti, ki bi jih lahko preprečili !!!

Če bi takrat, pred 16 leti, ko sem se vrnila z enoletnega študija v ZDA, bila Slovenija pripravljena za takšno konferenco, kot smo ji priča te dni, bi se mnoge stvari zasukale drugače. A takrat smo bili tisti, ki smo se ukvarjali z alkoholno politiko, pogosto tarča posmeha ali v najboljšem primeru – prepoznani kot sovražniki ljudstva.

Alkohol ima v Sloveniji, tipični mokri kulturi, zgodovinsko dvojno vlogo: na eni strani je nedvomni spodbujevalec družabnega življenja, dokaj pomemben gospodarski proizvod, pa tudi najbolj razširjeno sredstvo za zmanjševanje tesnobe. Hkrati pa je, prav tako zgodovinsko, tesno povezan z nepotrebnimi smrtmi zaradi telesnih bolezni, nezgod in nasilja vseh vrst.

Bila sem med prvimi, ki sem Izraz alkoholna politika javno uporabila v slovenskem jeziku, prevzeto iz angleške alcohol policy in bila deležna neredkih kritik. Naj bi se imenovala raje protialkoholna politika, so menili nekateri. Pa se je prvotni izraz prijel in prepričana sem, da je tako tudi prav, saj se ukvarja z našim, družbenim odnosom do alkohola.

O alkoholni politiki je sicer že pred več kot 170 leti pisal prosvetljeni mestni zdravnik Fran Viljem Lipič (1799–1845), eden najpomembnejših zdravnikov slovenskega rodu vseh časov, ki je v 11-letnem delovanju v Ljubljani temeljito spoznal življenjske in zdravstvene razmere prebivalstva. Lipič je z izrazom dipsobiostatika poimenoval statistično obravnavo posledic prekomernega pitja (dip–sas pomeni v grščini žeja). Iz zdravniškega opazovanja je »politično-statistično predstavil posledice zlorabe alkohola, ki se odražajo na prebivalstvu in njegovi življenjski dobi«, kot je sam zapisal. Postavil je prvo znano klasifikacijo alkoholizma, ga opredelil kot bolezen, statistično predstavil njegove škodljive posledice,  za zdravljenje pa predlagal ustrezne ustanove in ukrepe, ki so še danes aktualni. Delo velja za prvo znanstveno protialkoholno razpravo v svetovni literaturi, čeprav ne omenja izraza alkoholizem.

Se je pa izraz alkoholizem kasneje še predobro prijel in povsem brez potrebe zamenjal slovenske izraze, ki so opisovali posledice prekomernega uživanja opojnih pijač. Pijanstvo, pijanec in pijan – so natančni in še vedno vsem razumljivi pojmi, ki jih brez potrebe olepšujemo z izrazom vinjen. Tukaj se moram strinjati s člani vinskega lobija, ki menijo, da se s tem izrazom dela krivico vinu. Upam, da bodo te besede slišali tudi naši ministri, ki pripravljajo novo prometno zakonodajo. Ali bomo imeli poleg vinjenih voznikov tudi pivnjene (od piva) in šnopsnjene (od šnopsa) ali pa se bomo raje poenotili z izrazom pijan ali če hočete bolj strokovno alkoholiziran?

Nekaj besed namenjam še naši pivski oziroma mokri kulturi. Izrazov, ki naj bi označevali manj tvegano rabo alkohola, imamo vsaj toliko, kot je predvidenih pokrajin. Zmerno, kulturno, po pameti, za zdravje … vse to naj bi se bolj ali manj jasno ločilo od pijančevanja in popivanja, čeprav prave, v volumskih enotah izražene mere ne podajajo. Pa bi bilo dobro, če bi se pogovarjali tudi v številkah, v mericah alkoholne pijače. Tako bi vsak pri sebi hitreje določil tiste količine, ki ga ne bodo privedle do tveganega pitja, prek tega pa do odvisnosti od alkohola, ki je bolezen. Bolezen, kot mnoge druge, nastale zaradi genetske predispozicije in nezdravega življenjskega sloga. Zato so po moji oceni nerazumni in diskriminatorni občasni predlogi zdravstvenih oblasti, ki želijo stroške zdravljenja te bolezni naprtiti bolnikom, odvisnim od alkohola, medtem pa brez doplačil delijo zdravila za zmanjšanje maščob v krvi.

Zdravljenje odvisnosti od alkohola ponekod še vedno velja za nepotrebno, stigmatizirano, odločitev zanj pa pomeni sramoto za posameznika in njegovo družino. A opažam, da se je ta odnos do zdravljenja spremenil, tudi po zaslugi znanih Slovencev, ki so odkrito spregovorili o svoji odvisnosti in uspešnem zdravljenju. Zato sem kar malo žalostna, ker v Poročilu o stanju na področju alkohola in alkoholne politike v Sloveniji in Evropi, objavljenim leta 2008 na spletni strani Ministrstva za zdravje ne najdemo pravilnih podatkov o tem. Vsekakor bi v takšnem poročilu kazalo med viri navesti tudi literaturo iz zbirke Medicina odvisnosti.  S ponosom lahko povem, da je Slovenija po možnostih za zdravljenje odvisnosti od alkohola ena najbolj razvitih držav v EU.

Žal sem na spletni strani ministrstva za zdravje zaman iskala podatke o preventivnih zdravstvenih pregledih za ugotavljanje tvegane rabe alkohola. Morda jih le ne znam najti … Zato pa je toliko bolj obetavna spletna stran MOSA, kjer lahko najdemo vrsto uporabnih podatkov in lahko le upamo, da ji ne bo zmanjkalo zagona (in sredstev).

Navajeni smo verjeti statistiki Eurostata, vendar ne vem, kje so vzorčili slovensko populacijo, da so med anketiranci našli kar 21% abstinentov.  Že odgovor na vprašanje ali ste pili v zadnjih 30 dneh je bolj točen –  pozitivno je odgovorilo 88% anketiranih, kar potemtakem znese le 12% abstinentov. Sama se bolj zanesem na domače raziskave, a te so redke in večinoma na plečih entuziastov, kot na primer raziskave Društva Žarek upanja, ki ugotavlja, da je 89,3 % anketiranih osnovnošolcev že poskusilo alkohol, prvič pri povprečni starosti 9,48 let!!!

Kako naj torej država izvaja alkoholno politiko, da bo zavarovala predvsem to mlado populacijo pred škodljivimi učinki alkohola? Nekaj odgovorov bo gotovo prinesla tokratna konferenca, o izbiri konkretnih ukrepov pa bo odločala oblast. Tej je namenjen zaključni del mojega predavanja.

Sama sem bila med aktivnimi snovalci evropske alkoholne politike pred več kot 15 leti. A zdi se, da je ta izgubila svoj zagon, svojo inovativnost in učinkovitost, morda tudi stik s socialnimi omrežji, na katerih bi se lahko izkazala. Tudi zato mi je všeč že omenjeni dr. Eric L Ding, ki pravi, da potrebujemo nove strategije, če hočemo spremeniti percepcijo odgovornosti za svoj življenjski slog.

Pri tem moramo zelo jasno povedati, da tudi v Sloveniji uživamo preveč alkohola,  kar je v veliki meri posledica interesa kapitala in s tem povezanih zelo dobro premišljenih promocijskih platform. Najbolj jasen dokaz njihovega delovanja je dejstvo, da vedno večje število mladih posega po alkoholu vse bolj zgodaj. Delujejo usklajeno, razpolagajo z velikimi finančnimi sredstvi, njihov edini interes pa je dobiček.  Interes kapitala je tisti, ki potrebuje in podpira nezdrav življenjski slog in ga po potrebi tudi neposredno kreira. Nasproti se mu lahko postavijo le kakovostni in učinkoviti ukrepi, ki bodo predvsem mladim prinašali jasno sporočilo, da je mogoče živeti in se zabavati tudi brez alkohola. A če hočemo, da bo to sporočilo postalo del življenjskega sloga mladih, mu morajo biti izpostavljeni vsaj tolikokrat, kot so izpostavljeni sporočilom alkoholne industrije oziroma kapitala.

Pri oblikovanju alternativnega, bolj zdravega življenjskega sloga, je še veliko prostora, pri čemer je ključnega pomena sodelovanje z mediji, ki bi jih država morala zavezati k bolj odgovornem ravnanju na tem področju. Ne gre le prepoved oglaševanja alkoholnih pijač, temveč za bolj aktivno promoviranje zdravega življenjskega sloga, saj alkoholna industrija že dolgo večino sredstev usmerja predvsem v agresivno promoviranje novodobnega, praviloma nezdravega življenjskega sloga.

Politika bi se morala zavezati k pospeševanju in nagrajevanju zdravega življenjskega sloga. Dober primer je delo fundacije Z glavo na zabavo, ki izvaja neposredni kontakt z učenci zadnje triade osnovnih šol in ki je tudi izkazala odlično sodelovanje z mediji, o čemer priča tudi nominacija EBU za oddaje Big Father. Delovanje ZGNZ je lahko vzorec dobre prakse ne le za Slovenijo, temveč tudi za celotno EU.

Želim si, da bi na drugi konferenci o alkoholni politiki že lahko poročali o uspehih naše, slovenske alkoholne politike.

Govor je bil objavljen z dovoljenjem varuhinje človekovih pravic.

 

Komentarji

Ni komentarjev.

 

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Ste pozabili geslo za dostop?


Se še ne poznamo?

Registrirajte se zdaj

 

O avtorju

Dr. Zdenka Čebašek-Travnik

Dr. Zdenka Čebašek-Travnik varuhinja človekovih pravic.

 

Arhiv novic in člankov

 
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...
Strinjam se