Hitri iskalnik po
bazah podatkov

 

E-novice

Aktualni članki in obvestila

 

Za avtorje

 

HITRA PRIJAVA

Natisni stran | Povečaj velikost pisave | Zmanjšaj velikost pisave
Prva stran | Novice in članki |  Vpliv starševstva na rabo alkohola v mladostništvu: rezultati projekta SEYLE

Vpliv starševstva na rabo alkohola v mladostništvu: rezultati projekta SEYLE

8. 8. 2018 | Mosa | novica

Več desetletij raziskav je pokazalo povezavo med značilnostmi starševstva in rabo alkohola med mladostniki. Raziskovalci z Inštituta Andrej Marušič Univerze na Primorskem so v sodelovanju s kolegi iz 13 evropskih držav v raziskavi SEYLE identificirali tiste značilnosti starševstva, ki prispevajo k večji oz. manjši rabi alkohola med mladimi v Evropi. V raziskavo so bili vključeni 11.503 mladostniki, v povprečju stari 14,9±0,79 let. S pomočjo ordinalne logistične regresije in ob kontroli vpliva država, družinske strukture, ter starosti in spola mladostnika so raziskovalci identificirali dve vrsti družinskih kontekstov, kjer mladostniki uživajo manj alkohola v primerjavi z njihovimi vrstniki.

Prvi kontekst zajema starše, ki večinoma ali vedno vedo, kje se njihov mladostnik nahaja, preverjajo domače naloge, skušajo razumeti težave mladostnika in mu pomagajo sprejemati pomembne odločitve. Poseganje po alkoholu v mladostništvu je bolj pogosto med mladimi, ki prihajajo iz družin kjer starši nikoli (OR=1,92 p<0,001) ali redko (OR=1,71 p<0,001) vedo, kje se njihov mladostnik nahaja; ne preverjajo domačih nalog (OR=1,32 p<0,001) ali to počnejo zgolj občasno (OR=1,18 p=0,022) in mladostniku nikoli (OR=1,43 p<0,001) ali redko (OR=1,22 p<0,001) pomagajo pri sprejemanju pomembnih odločitev. Večja verjetnost, da bo mladostnik pogosto užival alkohol pa je tudi v družinah, kjer starši le redko razumejo težave mladostnika (OR=1,18 p=0,001) v primerjavi s starši, ki skušajo težave svojega mladostnika razumeti večino časa.

V drug kontekst pa sodijo starši, ki si pogosto vzamejo čas za pogovor z njihovim mladostnikom, poslušajo njegovo mnenje in se vključujejo v njegove aktivnosti. Obstaja namreč večja verjetnost, da bodo po alkoholu pogosteje posegali tisti mladostniki, katerih starši si nikoli (OR=1,51 p<0,001) ali zgolj včasih vzamejo čas za pogovor z njimi (OR=1,23 p<0,001), nikoli (OR=1,3 p=0,002) ali redko (OR=1,1 p=0,039) poslušajo mladostnikovo mnenje in se nikoli (OR=1,13 p=0,034) ali zgolj občasno (OR=1,15 p=0,002) udeležijo njihovih aktivnosti.

Pomembno je poudariti, da je odnos staršev do svojih otrok pomemben tako v otroštvu kot tudi v mladostništvu, saj je lahko neučinkovito starševstvo pomemben napovednik težav v mladostništvu, tako na področju rabe alkohola, kot tudi na nekaterih drugih področjih. Več podrobnosti o raziskavi lahko preberete v članku, ki je v celoti dostopen tukaj.

 

doc. dr. Vita Poštuvan in asist. dr. Nuša Zadravec Šedivy; Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič, Slovenski center za raziskovanje samomora

 

Komentarji

Ni komentarjev.

 

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Ste pozabili geslo za dostop?


Se še ne poznamo?

Registrirajte se zdaj

 

Arhiv novic in člankov

 
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...
Strinjam se